Na celjskem okrožnem sodišču smo na sojenju Zvonetu Laubiču, obtoženemu umora na grozovit način, doslej slišali tako njegov zagovor kot številna pričevanja, mnenja so podali tudi različni izvedenci, med njimi izvedenka psihiatrične stroke Martina Breda Žmuc Tomori ter izvedenka sodnomedicinske stroke Simona Šramek Zatler, ki sta morali svoji mnenji še dopolniti. Minuli teden so prebrali 13.000 sporočil, kolikor sta si jih nekdanja partnerja v medsebojni komunikaciji prek telefona v obliki SMS-sporočil in prek družbenega omrežja izmenjala med seboj zgolj v zadnjih dveh mesecih pred tragičnim dogodkom. Analiziral jih je izvedenec telekomunikacijske stroke, iz njih pa izhaja, da sta partnerja komunicirala tudi po 18 ur na dan, saj Laubič ni in ni mogel preboleti tega, da se je Rodriguezova v začetku januarja od njega odselila in s seboj odpeljala tudi njunega sina ter hčerko, ki jo je imela iz prejšnje zveze.
Ni je umoril v afektu
Laubič si je želel, da bi se k njemu vrnila, obenem pa ga je zanimalo, ali ima nemara drugega partnerja. Kot je pojasnila izvedenka Tomorijeva, je umorjena z obdolženim Laubičem, za katerega je ugotovila, da ima osebnostno motnjo mešanega tipa (odvisnostno motnjo in je čustveno labilen), tudi manipulirala, saj mu je dajala lažno upanje, da se bo k njemu morda še vrnila, njegovo ljubosumje pa da je bilo predvsem posledica nizke samopodobe. Povedala je tudi, da je bil Laubič v času umora močno čustveno vznemirjen, ne pa bistveno zmanjšano prišteven, saj sicer takoj po tistem, ko je Rodriguezovo 24-krat zabodel, ne bi sedel v avto, v katerega sta še pred tem oba posedla svojega štiriletnega sina, in se odpeljal vse do Slovenske Bistrice, kjer je zapeljal na bencinsko črpalko in poklical policiste. Tudi zato, po njenem mnenju, dejanja ni storil v afektu.
Za vedno jo je izgubil
Iz sporočil, ki sta si jih obdolženi in umorjena izmenjala v času pred umorom, je razbrati, da je Laubič partnerici izražal predvsem ljubezen in naklonjenost in si je želel, da bi se k njemu vrnila. Najbrž jo je prav to, da bi se vrnila k njemu, prepričeval tudi usodnega dne, ko so se vsi trije srečali v nakupovalnem središču. A umorjena menda o tem, da bi se vrnila, ni želela nič slišati. Še več, ko naj bi rekla, da bo spet delala v nočnem klubu, naj bi se sprla, Laubiča pa je tudi zmerjala. Zato naj bi mu »počil film«. Odšel je k avtomobilu, vzel iz njega preklopni nož in partnerico z njim večkrat zabodel. Zanjo je bil usoden vbod v levo stran vratu, izkrvavela je v nekaj minutah, možnosti, da bi preživela, pa kljub takojšnji pomoči ni imela. Motiv za to zavržno dejanje pa je bil, po mnenju Tomorijeve, posledica dokončne zavrnitve partnerice in spoznanje, da jo je za vedno izgubil.
