Andreja Barle Lakota se je odstop odločila ponuditi po četrtkovi seji vlade, na kateri je ta znova razpravljala o umaknjeni uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki bi zvišala tudi plače ravnateljev. Po navedbah ministrstva je na seji ministrica Maja Makovec Brenčič izpostavila, »da gre za nezaupanje v vrednost in vrednotenje dela zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja«. Na neustrezen odnos vlade do izobraževalnega sistema je po seji ministrico v dopisu opozorila tudi državna sekretarka Barle Lakota.
Kot so za STA danes povedali na ministrstvu, sta se državna sekretarka in ministrica pogovorili, ministrica odstopa ni sprejela, Barle Lakota pa ostaja državna sekretarka.
Sviz: vlada in Cerar naj prenehata s škodljivo politiko marginalizacije izobraževanja
Na dogajanje so se z dopisom predsedniku vlade Miru Cerarju odzvali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), kjer ponujeni odstop državne sekretarke razumejo kot opozorilo, da je odnos vlade do izobraževanja neustrezen, ter hkrati kot poziv vladi in Cerarju osebno, naj prenehata s »škodljivo politiko marginalizacije izobraževanja«.
V dopisu Sviz opozarja, da je dosežena kakovost javnega izobraževanja v Sloveniji ena redkih, »če ne edina, strateška primerjalna prednost, ki jo imamo pred drugimi državami«. »Ali se ne strinjate, spoštovani gospod predsednik, da lahko le odgovorni, dobro izobraženi in usposobljeni učiteljice in učitelji zagotovimo visoko raven izobraževalnih procesov v naši državi? Ali ni očitno, da pedagoško delo ne sme biti vredno manj od drugega dela, za opravljanje katerega se zahteva enaka izobrazba, ki je primerljivo zahtevno in odgovorno? Ali je res tako težko razumeti, da je 940 evrov neto plače, ki jo prejme učiteljica ali učitelj z univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom, v neposredni povezavi s hitrim staranjem učiteljskega kadra v Sloveniji,« so zapisali v sindikatu.
V Svizu se tudi sprašujejo, kako je mogoče, da vlada v proračunih za prihodnji dve leti izobraževanja ni uvrstila med prednostne naloge vlade in »to kljub dejstvu, da je delež sredstev v bruto domačem proizvodu, ki ga namenjamo izobraževanju, od leta 2005 do leta 2014 padel s 5,3 na 4,6 odstotka, ter da se je skupna javna poraba v obdobju od leta 2008 do 2013 v Sloveniji zvišala za 24 odstotkov«.
Zato v sindikatu pričakujejo, da bo vlada nemudoma spremenila podcenjujoč odnos do izobraževanja in ga nemudoma umestila med prednostne proračunske naloge ter zagotovila »dosledno uveljavitev javno izrečenih zagotovil resorne ministrice o takojšnji odpravi nesprejemljivo nizkega vrednotenja dela učiteljev in ravnateljev«.
V Svizu namreč skupaj z nekaterimi drugimi združenji v vzgoji in izobraževanju zahtevajo ustrezno vrednotenje dela ravnateljev, učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževanju. Opozarjajo, da je njihovo delo vrednoteno slabše, kot delo enako izobraženih zaposlenih v drugih delih javnega sektorja. Za konec meseca je napovedana tudi seja glavnega odbora Sviza, ki se bo odločal o stavki v izobraževanju.
