Doslej se je kot utemeljen izkazal dvom strokovnjakov s področja letalstva, ki so visokoleteče načrte o razcvetu mariborskega letališča s pomočjo kitajskega kapitala označili kot nesmiselne in celo smešne. Neudejanjene napovedi je mariborski župan Andrej Fištravec danes nadgradil še z eno novo. In sicer, da bodo Kitajci vložili kar 660 milijonov evrov v razvoj in dogradnjo neuspešnega državnega letališča.
Fištravec in »župan v senci«, svetovalec Marko Kovačič, sta danes ponosno sporočila, da je podjetje SHS Aviation, d. o. o., ki je lastnik letališkega koncesionarja Aerodrom Maribor, v nedeljo v Budimpešti podpisalo 660 milijonov evrov vredno »pogodbo o razvoju mariborskega letališča« s podjetjem China State Construction Engineering Corporation (CSCEC). Župan ni vedel, ali je podpisani dokument zavezujoča pogodba ali zgolj pismo o nameri, je pa Kovačič dogovor »razumel« kot zavezujoč.
»To je potrditev, da je mariborsko letališče del projekta One belt, One road,« je poudaril Fištravec, ki je na občinske stroške že 23-krat uradno obiskal Kitajsko. Predstavljena pogodba za zdaj nima nikakršnega učinka, saj je letališka infrastruktura v državni lasti. Zato o tovrstnih naložbah ne more odločati zasebno podjetje SHS Aviation, temveč je to lahko izključno država.
Kitajci gradijo s kitajsko delovno silo
Fištravec je danes trdil, da namerava letališki megaprojekt finančno podpreti gradbeni gigant CECEC, ki je ta čas največje gradbeno podjetje na svetu glede na ustvarjen letni promet, na lestvici največjih globalnih korporacij Fortune global 500 pa zaseda 24. mesto. A dejstvo je tudi, da družba CECEC doslej ni udejanjila niti enega omembe vrednega gradbenega projekta na stari celini, saj večinoma gradi na Kitajskem, v Afriki in Aziji. Evropski investitorji se namreč izogibajo tovrstnih kitajskih gradbincev, ker svoje projekte izvedejo skorajda izključno z »uvoženo« kitajsko delovno silo.
Sicer pa številke povedo vse, kadar je govor o preporodu mariborskega letališča. Namesto marca napovedanih 375.000 potnikov, ki naj bi letos potovali čez letališče Edvarda Rusjana Maribor, so tam do 21. novembra našteli komaj 5000 ljudi. Realizacija letnega načrta je potemtakem zgolj 1,3-odstotna. Čista ničla pa je Aerodrom Maribor pri udejanjanju načrta, ki ga je marca slovesno predstavil Kitajec Siu Yin Pang, direktor družbe SHS Aviation. Napovedal je vzpostavitev kar 11 rednih letalskih linij. Iz Maribora naj bi letala letela v London, Berlin, Hamburg, Barcelono, Zürich, Beograd, Split in Podgorico, Slovenijo pa bi povezali še s kitajskimi mesti Xian, Chongqing in Nanchang. Doslej se ni zgodil niti en takšen let, so pa našteli sedem dvosmernih letov med Mariborom in dalmatinsko obalo, na katerih je letelo vsega skupaj 213 potnikov.
Podobno porazna je tudi realizacija napovedi o letošnjem nakupu 27 letal, med njimi tudi več največjih širokotrupnih airbusov. V Mariboru ta čas ni stacionirano niti eno. Nizozemska krovna družba ima sicer registriranih šest 30 let starih propelerskih fokkerjev 50 in dva airbusa 320, vendar fokkerji ta čas letijo izključno na čarterskih letih, večinoma med belgijskimi destinacijami in Otokom, v Mariboru pa jih ni več na spregled.
Država še verjame v bodočnost praznega letališča
Iz te zgodbe je pred časom »odletel« tudi omenjeni Pang, saj se v njej javno ne pojavlja več, čeprav je uradno še zastopnik družbe SHS Aviaton. V vodstveni strukturi povezanih podjetij se je letos zamenjalo že sedem imen, zdaj v tej kadrovski hobotnici najpomembnejšo vlogo igra 28-letni Lingkun Meng.
Med tiste, ki verjamejo v razcvet drugega državnega letališča, sodi tudi vlada Mira Cerarja. Ta mesec je potrdila pripravo novega državnega prostorskega načrta, ki predvideva podaljšanje letališke steze za 800 metrov pa tudi gradnjo novega terminala z zmogljivostjo do milijon potnikov na leto. Priprava načrta bo državo stala kar 3,3 milijona evrov. Večino denarja za poplačilo teh stroškov lahko država pridobi z naslova najemnine za letališko infrastrukturo. Aerodrom Maribor ji mora v skladu s 15-letno najemno pogodbo mesečno nakazovati 98.300 evrov z DDV.
