Nemčija ne bo imela nove vlade do božiča, v nasprotju z željami kanclerke Angele Merkel. Veliko pozneje jo bo dobila, če sploh, in še v tem primeru bo to očitno že dobro znana in utečena velika koalicija – med CDU/CSU in socialdemokrati. Seveda je možna tudi tretja možnost, tista, ki sodeč po anketah, večini nemških volilcev ne ustreza – ponovne volitve.
Vse je vprašanje cene
Željam Nemcev so vsaj delno prisluhnili v vrhu CDU in na štiriurnem nedeljskem večernem srečanju sklenili, da poskusijo, preden se podajo na nove volitve, vendarle najti skupni imenovalec s prejšnjim koalicijskim partnerjem, SPD Martina Schulza. Potem ko so pogajanja o tako imenovani jamajški koaliciji (črno-rumeno-zelena: barve CDU, liberalne stranke FDP in Zelenih) padla v vodo predvsem zaradi spora med liberalci in Zelenimi, je poskus vrnitve na staro predlagal predsednik države Frank-Walter Steinmeier. Oglasila se je tudi kanclerka Merklova, ki je opozorila, da je v Nemčiji glede na negotove čase in izzive, ki so pred državo in svetom, potrebna trdna vlada (prejšnja s SDP je bila).
Morda pa je vrh CDU, ki mu delitev oblast s SPD ne diši preveč, v nedeljo še najbolj zdramil podatek, da ima od propadlega poskusa oblikovanja »jamajške vlade« največ skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in da bi na ponovljenih volitvah dobila še več glasov. Najbrž so ugotovili, da je vendarle bolje imeti za partnerja SPD kot morda v opoziciji še močnejšo in s tem še agresivnejšo AfD, s katero CDU ne bi mogla iti v koalicijo. Tudi v SPD so po dokaj slabem volilnem izidu jezo in trmo nekoliko pomirili in porinili na stranski tir. Prvi odziv na volilni poraz, da gredo v opozicijo in pika, so najprej nekoliko omilili, danes pa je Schulz, ki ga 7. decembra čaka strankarski kongres in polaganje računov za volilni izid ter volitve vodstva stranke, dejal, da je koalicija možna, a da bo treba brez taktiziranja odpreti karte in pogledati, koliko skupnega je še med strankama.
V četrtek naj bi pogajalski skupini prvič sedli za mizo in pogledali, koliko bi katero stranko »stala« obnovljena koalicijska ljubezen. Cena seveda ni znana, kot ni znano, koliko korakov je katera stran pripravljena stopiti nazaj. Merklova je bila danes spravljiva in je opozorila, da je treba biti pripravljen na kompromise. Ni povsem jasno, komu so bile bolj namenjene te besede – lastni stranki ali SPD.
Vse kaže, da bo Schulz manj trd oreh kot preostali del stranke. Raziskave so namreč pokazale, da je stranki SPD od trenutka, ko je nekoliko omilila stališče do morebitne ponovitve koalicijskega sodelovanja s CDU, podpora padla še za pol odstotka in je zgodovinsko nizka (19,5 odstotka). Ker pa je Schulz napovedal, da bo izhodišče pogovorov strankarski program in da bo vsako odločitev preveril pri članstvu, bo tedaj jasno, ali se Nemčiji obeta poglobitev politične krize.
