Trojica ustanoviteljev Visionecta, ekonomist Matej Zalar, njegov brat elektrotehnik Rok Zalar in informatik Luka Birsa, pospešeno rast podjetja, ki bo letos ob svoji 10-letnici delovanja ustvarilo okoli tri milijone evrov prihodkov, gradi skupaj s še štiridesetimi sodelavci. Po uspešnem lanskem letu, ko so prodali za skoraj dva milijona evrov izdelkov, si podobno dinamično rast – okoli 50-odstotno – obetajo tudi letos. Zanje je to sicer razočaranje, saj imajo velike ambicije, vendar pa kaže, da bo prodajna mreža, ki so jo postavili letos v ZDA, prave rezultate pokazala prihodnje leto.
Ker na razpise za postavitev digitalnih prikazovalnikov, kot je bil na primer projekt za označitev londonskih avtobusov, ki tudi po dobrih treh letih ni končan, nimajo neposrednega vpliva, so se osredotočili predvsem na trženje dlančnika joan, ki se uporablja za rezervacijo in označevanje zasedenosti pisarn, sejnih in konferenčnih sob.
»V projekt je običajno vpletenih tudi veliko deležnikov, zato je do dokončanja projekta ponavadi potrebnega veliko časa. Poleg časa, ki ga potrebuješ za integracijo sistema v obstoječe javne sisteme, potrebuješ tudi bančne garancije, ki pa jih je za tako nov produkt težje pridobiti. Zato nismo več toliko osredotočeni na zunanje označevanje kot na notranje,« pojasnjuje Matej Zalar, izvršni direktor Visionecta, ki prizna, da so končno stopili v fazo rasti in odraslosti, torej finančne neodvisnosti in usmerjenosti na prodajo.
Na vratih vseh ameriških pisarn
Ob pomoči Srija Peruvembe, direktorja Marketer Internationala, ki je član njihovega upravnega odbora, na področju elektronskih prikazovalnikov pa ima več kot 20-letne izkušnje, so pridobili najpomembnejše distributerje v njihovi industriji in si tako odprli možnost, da so na vratih prav vsake ameriške pisarne. Skozi mrežo, ki mora še zaživeti, kar lahko traja tudi do dve leti, bodo pozneje lahko prodajali vse druge izdelke, ki pa že trkajo na vrata trga. Medtem ko se je joan zelo dobro izkazal tudi kot nosilec ključnih informacij tudi ob eksponatih v muzejih, je namreč trg pred časom že začel preizkušati prikazovalnik place & play dveh velikosti, 13-inčni in 32-inčni. Manjši se uveljavlja v hotelski industriji in na univerzah, kot je na primer Stanford, kjer so preboj sicer šele začeli. Njegove naloge so predvsem obveščanje o predavanjih, integrirali pa so ga tudi s sistemom za obveščanje o izrednih dogodkih.
Njihov prodajni delež v Sloveniji je zanemarljiv, nekaj posla so sklenili ob hotelskih novogradnjah, opremili pa so tudi pisarne okoli 20 srednje velikih slovenskih podjetij, a tudi v prihodnje bodo osredotočeni na ameriški, avstralski in evropski trg. Tržni potencial za digitalne prikazovalnike je vreden več deset milijard dolarjev in Zalar se zaveda, da je zdaj odvisno predvsem od njih, kako hitro jim ga bo uspelo zasesti. Je pa prepričan, da so s svojimi izdelki edinstveni – konkurence je sicer kar nekaj, a najresnejša jim je samo švedski Evoko – in so zato v prednosti pred drugimi.
Neizogibna selitev v ZDA
Zaradi jasno postavljenega fokusa razvoja podjetja prihodnje leto najverjetneje ne bodo mogli več prelagati odločitve o odprtju podjetja v ZDA, o čemer sicer razmišljajo zadnjih nekaj let, vendar jim je s pogostimi službenimi potmi v ZDA še uspelo zadostiti ključnim potrebam. Zdaj, ko imajo praktično pred nogami vse potencialne kupce, z odločitvijo za ZDA ne morejo odlašati. Tako se bo eden izmed trojice ustanoviteljev takoj, ko bodo pridobili finančnega vlagatelja, moral seliti v Kalifornijo.
»Pridemo resnično lahko v vsako pisarno, kako prepričljivi bomo s svojim produktom pri prodajalcih, pa je odvisno samo od nas. Takega potenciala z distribucijo, ki jo imamo, nima nihče v Sloveniji,« poudarja Zalar in omeni svoj nedavni obisk pri bančnem koncernu JP Morgan, ki ima samo konferenčnih dvoran okoli 20.000, med vsemi zaposlenimi je na primer kar 40.000 programerjev. »Samo za razvoj imajo 9,5 milijarde dolarjev proračuna. Sicer pa smo mi zelo prilagodljivi in se hitro odzivamo na tržne priložnosti. Vztrajamo pa pri visoki kakovosti in ceni, ki nam ob visoki kakovosti zagotavlja tudi nadaljnji razvoj.«
