Poleg arhitekturnega natečaja za nov moški zapor v Dobrunjah je ministrstvo za pravosodje letos poleti razpisalo natečaj, ki bo pomagal rešiti prostorsko stisko v ženskem zaporu na Igu. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval arhitekt Robert Potokar, je dobila pet predlogov, kot najboljšega pa je ocenila predlog arhitektov Mine Hiršman, Uroša Rustje, Lare Sedar, Matije Zege in Božidarja Rustje.
Sodeloval tudi pravni strokovnjak
Zmagovalna rešitev po mnenju ocenjevalne komisije »med vsemi prispelimi elaborati najbolje odgovarja na vprašanja umestitve dodatnih oddelkov ženskega zapora na Igu«, ker nove objekte subtilno umesti v krajino in »iz zapora naredi arhitekturo, ki v svojem zunanjem in notranjem prostoru ne daje videza klasičnega kompaktnega zapora za zidom«.
Avtorja zmagovalne rešitve Hiršmanova in Rustja sta povedala, da jih je ta projekt pritegnil tudi zato, ker gre za specifičen program, »s katerimi se arhitekti zelo redko srečujemo pri svojem delu. To je bila za nas prva izkušnja oblikovanja prostorov za prestajanje kazni«. Avtorji zmagovalne rešitve so se pri oblikovanju ženskega zapora posvetovali tudi s kazenskim pravnikom dr. Matjažem Ambrožem z ljubljanske pravne fakultete. Skupaj so »razvili koncept zapora, ki upošteva sodobna penološka načela humanosti izvrševanja zaporne kazni, približevanja življenja razmeram zunaj zavoda in zagotavljanja varnosti. Vodilo pri snovanju je bilo, da morajo tudi arhitekturne rešitve pripomoči k dobremu socialnemu vzdušju v zavodu, ki je pomembno za kakovost življenja tako obsojenk kot tudi zaposlenih in je pomemben dejavnik pri spodbujanju socialne vključenosti po prestani kazni,« sta pojasnila Hiršmanova in Rustja.
»Poleg načela humanosti je bilo glavno vodilo pri snovanju zapora spoštovanje Ižanskega gradu kot prostorske dominante ter vpetost v obstoječo topografijo in naravno krajino vzpetine Pungart,« sta pojasnili avtorja. Razložila sta, da so novi objekti, ki so zasnovani terasasto, vpeti v teren, uokvirjajo pogled v bližnji gozd in omogočajo neposredni stik notranjih prostorov zapora z naravo. Te lastnosti je pohvalila tudi ocenjevalna komisija v svojem poročilu.
Predviden začetek gradnje leta 2019
Po prvi oceni bi prenova in preureditev gradu ter dozidava novih objektov stala nekaj več kot 24 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Ministrstvo za pravosodje bo v naslednjem koraku sklenilo pogodbo s snovalci zmagovalne rešitve, da bodo izdelali projektno dokumentacijo.
Po načrtih pravosodnega ministrstva bi na območju ižanskega zapora lahko začeli graditi leta 2019. Glede na to, da ministrstvo sočasno vodi gradnjo moškega zapora v Dobrunjah, nas je zanimalo, ali ima kateri od teh projektov prednost. Pojasnili so, da nobeden nima prednosti, »je pa po časovnici gradnja na Igu predvidena nekoliko pred Dobrunjami«. Za območje, kjer bo stal dobrunjski zapor, bo Mestna občina Ljubljana namreč morala sprejeti še občinski podrobni prostorski načrt, kar pri ižanskem projektu ni treba. Projekt na območju ižanskega zapora bi po besedah ministrstva lahko nekoliko upočasnilo predvsem morebitno »arheološko presenečenje« na griču Pungart.
Po prenovi ižanskega gradu in dograditvi novih objektov se bo kapaciteta ženskega zapora Ig povečala s 103 na okrog 140 oseb. Zmagovalna rešitev predvideva, da bosta v ižanskem gradu po novem urejena odprti in polodprti oddelek z javnim programom. Takšna ureditev daje po mnenju ocenjevalne komisije »gradu možnost, da bo ostal vsaj nekoliko odprt in z obnovljenim obstoječim glavnim vhodom v pritličju povezan z naravo«. V dograjenih objektih pa bodo po novem zaprti oddelek, pripor ter zdravstveni in bolnišnični oddelek.
