V petek se je iztekel rok, do katerega so ponudniki svoje izdelke lahko prijavili v ocenjevanje za pridobitev certifikata Bohinjsko/From Bohinj. Ali se bodo novi rokodelski in unikatni, kulinarični in živilski izdelki ter izdelki industrijskega oblikovanja pridružili 44 izdelkom, ki so si že prislužili ta naziv, bo odločilo decembrsko ocenjevanje, ki ga izvaja zunanja komisija. Certifikat je namreč zagotovilo za poreklo izdelkov in njihovo visoko kakovost.
Več kot zgolj nalepka
»Oznaka Bohinjsko je veliko več kot samo nalepka. Gre za znamko, ki ima jasna pravila. Dvakrat na leto poteka certificiranje, enkrat na dve leti pa preverjanje že izdanih certifikatov. Takrat preverimo, ali izdelki s certifikatom še ustrezajo visokim standardom kakovosti,« pravi Jana Vilman Proje iz Centra za kakovost.
Potem ko so se v Bohinju za skupno blagovno znamko odločili v strategiji razvoja turizma leta 2012, so morali Bohinjce prositi, naj svoje izdelke prijavijo, zdaj pa jih prijavljajo sami. »Ponudnike povezujemo med sabo in krepimo lokalno ekonomijo,« namen delovanja znamke opisuje direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.
Ko turisti spoznajo zgodbo, iščejo nalepke
»Ko turistom razložimo, kaj se skriva za znakom Bohinjsko, ga iščejo tudi na drugih izdelkih,« opaža ena od ponudnic certificiranih izdelkov Monika Ravnik iz sirarne Pr' Prangarčk. »Ponudniki, ki delujemo pod okriljem znamke, imamo zagotovljeno boljšo prepoznavnost izdelkov. Glede na to, da znak zagotavlja tudi visoko kakovost, pa jih lahko prodajamo po ustreznih cenah.« Za promocijo izdelkov tako na domačih tleh kot na gostovanjih v tujini skrbijo v Turizmu Bohinj, prodaja izdelkov pa je povsem prepuščena ponudnikom oziroma izdelovalcem.
»V tujini sicer poznajo kolektivne blagovne znamke, nikjer pa ni običaj, da bi izdelovalci izdelke sami prodajali. To je naša posebnost. Obenem jih spodbujamo tudi, da bi razvijali nove izdelke,« pravi Vilman-Projetova. K certificiranju želijo po besedah Langusa spodbuditi tudi ponudnike storitev, namestitev in prireditev.
Koruza trdinka je skoraj izginila
Ne le za spodbudo za snovanje novih izdelkov, certifikat je poskrbel, da nekateri skoraj pozabljeni niso izginili iz Bohinj. Vilman-Projetova opaža, da se na primer koruze trdinke pred nekaj leti skorajda ni dalo več dobiti. Zdaj pa jo v Bohinju vse pogosteje pridelujejo, saj je zelo priljubljena v kulinariki. »Skrbimo tudi za povezanost izdelkov. Na primer sir mohant, značilen za Bohinj, ima specifična vonj in okus, zato ga vključujemo tudi v druge kulinarične izdelke,« pojasnjuje. Med kulinaričnimi izdelki s certifikatom so predvsem tisti, ki vsebujejo osnovne sestavine lokalne kulinarike – bohinjski sir in sir mohant, koruzo trdinko in zaseko s klobaso.
»Zakaj ne bi deloval pod razpoznavnim znakom v zavetju kakovosti in zagotovljene promocije,« se je ob prijavi svojih izdelkov spraševal Srečko Lotrič, ki med drugim izdeluje znamenite gorjuške pipe oziroma fajfe. »Te pri naši hiši izdelujemo že 250 let. Delal jih je stari ata, pa moj oče. Jaz nadaljujem, da ne bi šlo v pozabo,« pripoveduje in glede certifikata dodaja: »Bohinjci moramo držati skupaj.«
Podobno se rokodelske tradicije drži Primož Rauter, ki iz naravnih materialov izdeluje nahrbtnike in dodatke za dom. »Veliko mi pomeni to, da sem se lahko vključil v znamko Bohinjsko. V tem sem videl priložnost, da pokažem, kaj izdelujem in kako to počnem. Odziv obiskovalcev je vedno boljši. Na splošno se mi zdi, da več kot bomo imeli predstaviti, raje nas bodo imeli turisti.«
