Okoli 30.000 obiskovalcev je v zadnjih dneh postajalo med stojnicami 115 razstavljavcev, na voljo je bilo več kot 3000 knjig in več kot 300 spremljevalnih dogodkov z okoli 30 tujimi, predvsem nemško govorečimi, in 100 domačimi avtorji. Da je sejem, kot je uvodoma povedal predsednik upravnega odbora Zdravko Kafol, letos prostorsko in vsebinsko dosegel zgornjo mejo, je bilo glede na neumorno množico ljubiteljev knjig očitno tudi še v soboto in nedeljo tik pred zaprtjem.
Med knjige in kmalu tudi na ulice?
Turobno vreme nemara res slabo vpliva na obisk volišč, Cankarjev dom pa je v soboto pokal po šivih. Zagnana množica je med drugim hitela na dopoldansko premiero animiranega filma Martin Krpan; vsi niso mogli v dvorano. Najstarejša slovenska slikanica je bila doslej prevedena v mnoge svetovne jezike, kot sta ruščina in japonščina, ter celo v esperanto, tokrat pa je po vizualnih podobah ilustratorja Natana Eskuja, scenarista Janeza Burgerja in režiserja Nejca Sajeta doživela še duhovito 24-minutno animirano različico; ta bo na ogled januarja v Kinodvoru.
Nič manj zavzeto za sedeže ni bilo občinstvo na popoldanski diskusiji o prekariatu na ravni kulture in pisateljstva. Pesnik Vid Sagadin Žigon je poudaril, da je prekarno delo socialni fašizem: »Človeka ne ubiješ zgolj fizično, temveč tako, da mu odvzameš možnost za delo in tekoči račun.« Vinko Möderndorfer je primerjal izkušnjo svobodnega umetnika v starem političnem sistemu in samozaposlenega delavca v kulturi danes in ugotavljal, da drsimo v sužnjelastniški odnos, država pa ne naredi nič, da bi kulturnikom pomagala, kar dokazuje tudi neodzivnost politike ob njegovem provokativnem govoru na lanski proslavi ob Prešernovem dnevu.
Avtor zbornika intervjujev Skozi oči prekariataČrt Poglajen vidi rešitev v skupnem delu sindikatov, civilnodružbenih gibanj in medijev. Še bolj odločen je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina: »Za ceno novega vodnega topa slovenske policije bi lahko kupili 90.000 novih slikanic. Očitno hoče politika novo vstajo in nas s takimi nakupi poziva nazaj na ulice.«
Glas spregledanih skupin in estetik
V času sejma je jubilej praznovala tudi kultna zbirka Moderni klasiki Cankarjeve založbe, saj je izšlo njeno stoto delo, roman Pascala Quignarda Skrivnostne solidarnosti. Dolgoletni urednik zbirke Zdravko Duša je na današnji Debatni kavarni poudaril, da podobne zbirke po svetu pogosto niso več tako rigorozno študijsko zasnovane, Moderni klasiki pa tudi zaradi spremnih besed vzdržujejo visoko raven predstavljanja tuje literarne krajine. Urednik Andrej Blatnik je bil kritičen do dejstva, da so knjige včasih spreminjale svet, danes pa se mu poskušajo prilagajati: »Tudi zato je nujno, da poskuša uredniška politika dajati glas spregledanim estetikam, ne le narodnostno, temveč tudi ženskim glasovom ali pisavi drugače spolno usmerjenih.« Urednika pričakujeta v prihodnosti predvsem preboj literarne produkcije pisave, ki nastaja na robu evropskega in muslimanskega sveta, ter množico kitajske literature.
