Triintridesetletni Bojan Kreačič iz Brežic je leta 2012 na 20 arih zasadil prve maline. Kmetija se je širila in danes na dobrih desetih hektarih pridela na leto 15 ton jagod, pet ton malin, tono robidnic, do 800 kilogramov špargljev in 600 kilogramov borovnic, pa tudi drugo sadje in zelenjavo. Večino pridelkov proda na tržnici v Kosezah v Ljubljani, nekaj tudi doma. Z dejavnostjo preživlja svojo družino, v sezoni pa v nasadih dela tudi do štirinajst delavcev. Maline in jagode bi lahko obirali vse do božiča, pravi. Toda odločil se je rastlinjake na slabem hektarju zemljišč predčasno podreti. Iz protesta. Pa čeprav bo to pomenilo kakšne pol tone manj pridelka in torej več tisoč evrov manj prihodka.
Lani več kot 30 obiskov inšpektorjev
»Protestno podiram rastlinjake zaradi neprestanega pritiska inšpekcijskih služb nad menoj, pa tudi nad drugimi kmeti, a se ti ne upajo izpostavljati. To je nevzdržen pritisk. Radi bi samo normalno delali. Toda s takim načinom država prav gotovo ne spodbuja mladih kmetov,« pravi Kreačič. Samo lani je naštel več kot trideset obiskov različnih inšpektorjev, največ iz inšpektorata za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Zgodilo se je celo, da ga je v istem dnevu isti inšpektor obiskal dvakrat v slabih treh urah. Zadnji inšpekcijski pregled pred nekaj dnevi pa ga je dobesedno šokiral, pravi. »K naši stojnici v Ljubljani sta prišli dve inšpektorici in tistih nekaj ur, kolikor sta bili tam, seveda naš zaposleni ni mogel nič prodati. Poleg tega se stranke, ki hodijo mimo, pa tudi drugi prodajalci sprašujejo, le kaj se dogaja pri nas, da imamo toliko pregledov. V istem času so na kmetijo prišli še trije inšpektorji, tukaj so bili od 8. do 17. ure. Počutil sem se kot kriminalec.« Po njegovih besedah inšpektorji niso odkrili nobenih nepravilnosti, čaka pa še na rezultate analiz jagod.
Inšpektorji preverjali sume več nepravilnosti
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so potrdili, da so 16. novembra res opravili hkratni pregled tako na stojnici v Kosezah kot na kmetiji. Šlo je za sum, da Kreačičevi prodajajo dokupljene pridelke, ki niso ustrezno označeni, ter za sum nepravilnega izdajanja računov za te pridelke. Inšpektorji so pregledali skladišča za sadje in zelenjavo, pridelke, proizvodnjo marmelade, sokov, žganih pijač pa tudi nasade ter popisali zalogo.
»Ugotovili smo, da zavezanec ne vodi količinske sledljivosti, vezane na predelavo. Stranka tudi ni vodila količinske evidence proizvodnje predelanih izdelkov glede na različne datume predelave.« Ugotovili so še, da je »zaloga kmetijskih pridelkov na kmetijskem gospodarstvu relativno majhna v primerjavi z zalogo na prodajnem mestu, da nekaterih vrst pridelkov sploh ni več na zalogi (česen, čebula, nekatere sorte jabolk…) ter da je količina dreves in drugih nasadov glede na stalno prodajo na tržnicah premajhno.« Opravili so tudi navidezni nakup predelanih proizvodov, pri čemer prodajalec ni izdal računa, zato so o tem obvestili finančno upravo. Kot so dejali, pa bodo uvedli prekrškovni postopek zaradi »zavajanja in nezagotavljanja sledljivosti«, saj naj bi bila sorta in dozorelost paradižnika, ki so ga prodajali v Kosezah, »očitno drugačna« od tiste na zalogi.
Ne vidi več smisla
Kreačič prizna, da je na začetku svoje »kmetijske« poti naredil marsikatero napako, saj ni poznal vseh predpisov. Tako, denimo, ni vedel, da mora imeti registrirano dopolnilno dejavnost, če želi prodajati marmelado in sokove, tudi z deklaracijami je imel nekaj težav. V začetku je tako redno plačeval globe. »Toda vse nepravilnosti smo sproti odpravili,« pravi. Pred tremi leti se je pritožil na inšpekcijsko odločbo, v kateri so mu očitali, da kaki, ki ga prodaja, ni slovenski. »Če bi plačal 300 evrov kazni, bi zadevo takoj rešili. Toda nisem hotel popustiti. Da sem dokazal, da prodajam slovenski kaki, me je na koncu stalo 2000 evrov,« pravi in doda: »Počasi res že obupujem. Glede na pritisk preprosto ne vidim več smisla, da se človek toliko trudi.«
