Tiskar protez
Danes 23-letni Asem Hasna se v začetku sirske državljanske vojne ni pridružil upornikom, temveč je kot reševalec pomagal v eni izmed njihovih tajnih bolnišnic v kleti neke stanovanjske hiše. Ko se je nekega dne študent matematike ponovno odpravljal po ranjence, je v njegovi bližini eksplodirala granata. V eksploziji mu je odtrgalo spodnji del leve noge. Težko ranjenega so najprej nujno oskrbeli in ga pozneje na tovornjaku evakuirali več sto kilometrov daleč v jordansko prestolnico Aman. Po šestih operacijah v dvanajstih tednih je dobil svojo prvo nožno protezo, za katero je morala družina doma nabrati 5000 dolarjev. Zaradi izgube noge ni obupal. Prav nasprotno. Postala je njegova nova služba. Uspelo mu je dobiti mesto v programu za usposabljanje ortopedskih tehnikov, ki so jih v Jordaniji zaradi velikega števila beguncev z manjkajočimi udi nujno potrebovali. V begunskem taborišču Zaatari je prišel v stik z jordanskim start-upom, ki se je domislil prav posebne pomoči beguncem, ki si dragih protez niso mogli privoščiti. Izdelovati so jih začeli s 3D-printerji. Cena nove roke, izdelane v osmih urah, je bila denimo zgolj 15 dolarjev. Hasna se je navdušil nad delom in se sam naučil programiranja ter izdelave okončnin. Delo je našel v start-upu, ki pa je zaradi birokratskih zahtev proteze lahko tiskal zgolj v svojih prostorih. Ker je bila potreba po protezah velika, si je Hasna izposodil 3D-tiskalnik ter začel v prostem času pomagati beguncem. V svojem stanovanju jim ni le tiskal okončnin, temveč je na mlade fante tudi prenašal svoje znanje. A pred dvema letoma, ko se je tudi v Jordaniji spremenil odnos lokalnega prebivalstva do sirskih beguncev, se je še drugič podal na beg, in sicer po balkanski migracijski poti do Nemčije. Tudi v novi domovini še naprej pomaga drugim beguncem, a nekoliko drugače kot v Jordaniji. Poučuje jih računalništvo in 3D-tiskanje.