Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar je včeraj prišel na ljubljansko okrajno sodišče, kjer bi se moral zagovarjati zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja v postopku imenovanja Boštjana Škrleca na položaj generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva leta 2012. Toda zagovarjal se še ni. Ker se je sodnica Tadeja Borinc Zebič iz postopka želela izločiti sama, pa ji ni uspelo, je včeraj Zalarjev zagovornik Emil Zakonjšek predlagal prenos krajevne pristojnosti – da torej sojenje ne bi potekalo v Ljubljani. »Da bi se izognili kakršnim koli dvomom o nepristranskosti sojenja,« je razložil odvetnik. Tako Borinc-Zebičeva obravnave ni opravila, počakala bo na odločitev višjega sodišča.
Tik pred zastaranjem
Kot je znano, je skupaj z Zalarjem obtožen tudi nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer; ta se je že zagovarjal in očitke odločno zanikal. Zalarju so vabilo lahko vročili šele minulo soboto, ko se je vrnil z dela v tujini (sodeluje z Evropsko banko za obnovo in razvoj). Zaradi pravice do tridnevnega roka na pripravo obrambe je bila ponedeljkova obravnava preklicana, zaradi predloga za prenos krajevne pristojnosti pa bosta odpadla tudi naroka, razpisana za prihodnji teden. Čas pa nezadržno teče – pregon bo zastaral v prvih mesecih prihodnjega leta. Zalar vali krivdo na tožilstvo, češ da je obtožni predlog vložilo pet let in pol po Škrlečevem imenovanju, in to pod pritiskom stranke SDS.
Tožilka Manja Prezelj Fišerju očita, da je zakon o državnem tožilstvu namenoma uporabil napačno, da je lahko sam odločil o celotnem postopku za izbiro kandidata. Škrleca je predlagal ministru Zalarju, ki ga je na hitro, v zadnjih dneh vladanja, tudi potrdil. Nova vlada je imenovanje takoj razveljavila in tudi upravno sodišče in državno tožilski svet sta ugotovila, da postopek ni bil izpeljan v skladu z zakonom. Največ prahu pa je dvignila ugotovitev protikorupcijske komisije, da sta Zalar in Fišer delovala korupcijsko. Pritožila sta se na upravno sodišče, češ da jima je KPK kršila ustavne pravice, ker jima ni omogočila, da bi v postopku sodelovala in se branila. Vrhovno sodišče jima je dalo prav in akt KPK odpravilo.
Sodnica Zalarja pozna
Odvetnik Zakonjšek je včeraj glede vprašanja, kje in kdo bo sodil, opozoril na neuspešen poskus samoizločitve sodnice Borinc-Zebičeve iz tega postopka. Kot je pred kratkim pojasnil Zalar, se dobro poznata. V času, ko je bil predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, jo je zaposlil kot pripravnico in ji bil potem vrsto let (ko je bila strokovna sodelavka) nadrejeni. V času njegovega ministrovanja pa je bila kot sodnica dodeljena na isto ministrstvo in pogosto v stikih zlasti s Škrlecem, ključno pričo v tem postopku. Zalar jo namerava predlagati tudi za pričo, ko bodo razjasnjevali okoliščine priprave odločb zakona o državnem tožilstvu in njihovo razumevanja, kar je jedro spora v tem postopku.
Predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Nataša Kosec je kljub vsemu ocenila, da za izločitev ni razloga. Odločitev višjega sodišča glede predloga o prenosu krajevne pristojnosti bo padla predvidoma prihodnji teden.
