Projekt protipoplavnih ukrepov v porečju Gradaščice, ki bo precej povečal varnost jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, je le splaval v pravo smer. Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je včeraj napovedala, da bodo prvo fazo projekta sofinancirali z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Za prvo fazo, ki je ocenjena na 34,5 milijona evrov, bo kohezijski sklad prispeval kar 28,5 milijona evrov.

Evropska sredstva bodo na voljo do leta 2022

Za poplavljence, ki že od leta 2010 čakajo, da država opravi svojo nalogo in izvede ukrepe, zaradi katerih bodo varnejši pred poplavami, je to pomembna novica. Z zagotovitvijo potrebnega denarja namreč ne bi smelo biti več ovir za to, da direkcija za vode, ki vodi ta projekt, začne tudi na terenu čim prej izvajati predvidene ukrepe. Oktobra so na direkciji sicer napovedali, da bodo gradbena dela v sklopu prve faze začeli predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta, ko bodo pridobili vsa potrebna zemljišča za izvedbo ukrepov in gradbeno dovoljenje.

V okviru prve faze bo direkcija uredila struge Malega grabna, Horjulke in Gradaščice, zgradila razbremenilnik 6a od vtoka iz struge Malega grabna do izliva v Curnovec, na širšem območju Kozarij pa je predvidena gradnja visokovodnih nasipov, zidov in drugih tehničnih ureditev. V sklopu prve faze je predvidena še izvedba ukrepov na Gradaščici v Dolenji vas in Šujici ter Možne in Male vode v Polhovem Gradcu.

Prva faza ukrepov naj bi bila končana do leta 2021. Evropska sredstva pa bodo direkciji za vode razpoložljiva do leta 2022, kar pomeni, da veliko manevrskega prostora zaradi zamud direkcija nima, če seveda želi počrpati vsa predvidena kohezijska sredstva. Ob tem je treba upoštevati, da bo direkcija za vode morala izvesti še drugo fazo ukrepov, v katero sodi tudi ureditev suhega zadrževalnika Razori. Drugo fazo naj bi izvedli med letoma 2020 in 2022. Celoten projekt na porečju Gradaščice je ocenjen na 50,5 milijona evrov z davkom na dodano vrednost.

Vodotoke bo treba vzdrževati

»Koristi od vseh naštetih ukrepov varstva pred poplavami, ki jih predvideva naložba, bo imelo skoraj 18.000 prebivalcev: izboljšale se bodo njihove bivalne razmere, saj bo opazno zmanjšano tveganje pred poplavami, omogočen bo tudi hitrejši razvoj navedenih območij, saj zaščitni ukrepi upoštevajo cilje trajnostnega okoljskega in prostorskega razvoja,« so zapisali v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Ob predstavitvi projekta Gradaščica Ljubljančanom oktobra 2016 je glavni projektant ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Rok Fazarinc napovedal, da bodo vsi ti ukrepi, ko bodo končani, prebivalce jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v sosednji občini Dobrova - Polhov Gradec varovali celo pred večjimi poplavami, kot smo jim bili priča leta 2010 in 2014. Opozoril pa je, da bo vse vodotoke v porečju Gradaščice po izvedbi ukrepov treba redno in ustrezno vzdrževati, da bodo učinkoviti. Samo minimalno vzdrževanje Malega grabna bo po Fazarinčevi oceni stalo približno 300.000 evrov na leto, za redno investicijsko vzdrževanje na vsakih pet let bo država morala primakniti še nekaj sto tisoč evrov več.