Na volitvah v državni svet je v mariborski volilni enoti zmagal Franc Kangler, potem ko je dobil 15 od 38 elektorskih glasov. »To je zame priznanje in potrditev, da ljudje, elektorji, verjamejo vame, v moje dosedanje delo,« je dejal Kangler, ki mu izvolitev v prvi vrsti pomeni »obvezo za prihodnost«.
Kangler se je »srečeval z znanci«
Kangler je bil v državni svet izvoljen že leta 2012, v času mariborskih vstaj, ki so ga prisilile v odstop s funkcije župana Maribora. Mestu državnega svetnika se ni želel odpovedati, vendar preostali svetniki niso potrdili njegovega mandata, kar je ustavno sodišče pozneje ocenilo kot kršitev ustave.
Kdo vse je bil izvoljen v državni svet, si poglejte tukaj.
Njegova druga izvolitev je bila presenečenje predvsem zato, ker tokrat ni imel uradne podpore mestne občine Maribor (MOM). Elektorji se občinam dodelijo glede na število prebivalcev, zato je imela MOM 23 elektorjev, občine, ki so podpirale Kanglerja (Rače - Fram, Starše in Duplek), pa skupno pet.
Kandidat MOM Alojz Križman, ki je bil župan Maribora med letoma 1994 in 1998, izid pripisuje Kanglerjevemu lobiranju. »To je igra, v kateri se dobro znajdejo ljudje, kot je Kangler, ki gredo k vsakemu elektorju domov in jih prepričujejo,« pravi, »trkanje na vrata ni moj način, zato sem elektorjem samo poslal kratko predstavitev po elektronski pošti«.
»Nisem obiskoval ljudi in nisem lobiral,« odgovarja Kangler in pojasnjuje, da se je samo sestal z nekaterimi, ki jih pozna že dvajset let.
Za Križmana so v sredo glasovali trije elektorji, oktobra, ko je bil v mariborskem občinskem svetu potrjen za kandidata, pa je dobil dvanajst glasov. »To so isti ljudje,« se čudi Križman, »očitno je mestni svet v razsulu. Je pa res, da so volitve v državni svet popolnoma druga igra«. V glasovanju za državni svet sta ga prehitela tudi direktor Študentske organizacije Univerze v Mariboru Drago Žura ter podžupan Kungote Rudi Matjašič.
Tri ženske, 37 moških
Volitve državnih svetnikov so potekale dva dni, saj so po sredinih volitvah 22 predstavnikov lokalnih interesov danes izvolili še 17 predstavnikov funkcionalnih interesov. Ob številnih pričakovanih izvolitvah je še najbolj zanimiv neuspeh Petra Vriska, ki je bil prav ta teden kljub številnim kritikam izvoljen za predsednika Zadružne zveze. V torek naj bi ga rešilo to, da se je o njem glasovalo javno, medtem ko so bile četrtkove volitve v državni svet tajne.
Tako kot Vrisk se po dvajsetih letih od državnega sveta poslavlja Dušan Semolič. Tokrat ni kandidiral, saj ga je septembra na čelu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zamenjala Lidija Jerkič. V 40-članskem državnem svetu bodo samo tri ženske, toliko kot jih je v sedanjem sklicu.
Predstavnikov funkcionalnih interesov je sicer v državnem svetu osemnajst, vendar volitev svetnika za področje športa in kulture ne bo, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo o pritožbi Društva oblikovalcev Slovenije. Po mnenju predsednika društva Jurija Dobrile je treba odgovoriti na vprašanje, ali lahko zveze kot člane prijavijo tudi osebe, ki se s športom ne ukvarjajo profesionalno. Že za vrhovno sodišče pa je bilo sporno to, da sta nogometna zveza in zveza nogometnih sodnikov kot člane, na podlagi katerih se določi število elektorjev, prijavili iste osebe. Po pojasnilu nogometne zveze se je to zgodilo zato, ker so nekateri igralci hkrati trenerji ali sodniki.
