Joseph Blackburne, črna smrt

Joseph Henry Blackburne, rojen v Manchestru leta 1841, je bil v mladosti odličen igralec dame. Šele Morphyjevi uspehi so ga navdušili za šah. Potem ko je postal klubski prvak, se je udeležil turnirja ob londonski svetovni razstavi leta 1862, ki je bil prvi krožni turnir v zgodovini. Joseph se z devetim mestom ni izkazal, premagal pa je poznejšega tekmeca Steinitza. Po vrnitvi domov je izgubil službo skladiščnika in se odločil: njegov poklic bo šah.

Odpravil se je na dolgo turnejo po deželi in požel precej zanimanja; partije na slepo so tedaj imeli za skoraj nadnaravne. Na pravi uspeh je Blackburne čakal do leta 1869, ko je postal britanski prvak. Dokončno se je ustalil med elito, ko je s Steinitzem delil zmago na dunajskem veleturnirju leta 1873. Razvil je oster, napadalen slog igre, ki mu slabši igralci niso bili kos. Vedno znova pa mu je nekaj zmanjkalo v dvobojih: Steinitz ga je leta 1876 obupno porazil. V teh letih sta velika tekmeca dvakrat tudi fizično obračunala. Blackburne, ki so ga zaradi visoke postave in močne črne brade klicali črna smrt, je seveda obakrat »zmagal«… Čeprav je bil njegov oče borec proti alkoholu, je Joseph razvil veliko ljubezen do viskija, ki ga je morda stala še večje uspehe.

Leta 1881 je Blackburne zmagal v Berlinu tri točke pred Zukertortom in Čigorinom. Za mnoge je bil tedaj prvi igralec sveta, a v nasprotju s Steinitzem in Zukertortom se je držal starega sloga igre, ki je prinašal vse manj uspeha. Le dve leti zatem je bil v Londonu »šele« tretji za obema sodobnikoma. Še dobro desetletje je bil vsepovsod blizu vrha, prepotoval je Evropo, Ameriko in Avstralijo. Leta 1899 je v Londonu premagal tako Laskerja kot Pillsburyja. Na turnirje so ga vabili še vse do prve svetovne vojne, saj je bil ikona romantičnih časov. Umrl je leta 1924.