Dobro leto po uničujočem neurju v dolini Jepihovec oziroma naselju Turje v občini Hrastnik delavci pospešeno odpravljajo posledice 14 plazov. Ti so namreč v zgolj eni uri hudega naliva, kakršnega krajani ne pomnijo, 29. avgusta lani zasuli tamkajšnje vodno zajetje, odtrgali vodno črpališče in poškodovali kar 21 kilometrov makadamskih cest.
Občina je zato nemudoma pripravila sanacijski program, s katerim so bili upravičeni do pomoči države pri odpravi posledic neurja. »S sredstvi, ki smo jih prejeli od države, nismo sanirali samo občinske infrastrukture, ampak smo zagotovili, da je območje celovito sanirano in da se v prihodnje v primeru takšnih neurij škoda ne bo več povzročala ne na občinskih ne na zasebnih objektih,« je dejal župan Miran Jerič in omenil, da bodo v prihodnje morali še dodatno poskrbeti za kakovostno pitno vodo na tem območju in dovozno cesto do zadnje kmetije v dolini Jepihovec.
Ministrica obiskala le Hrastnik
Vodovodna zajetja bodo namreč morali urediti v sodelovanju s sosednjo občino Laško, za projekt, ki bo predvidoma končan do konca junija prihodnje leto, pa bodo namenili še dodatnih 500.000 evrov. »Sem pa zadovoljen, da smo v slabih štirih mesecih izvedli številne ukrepe, ki so prizadeto območje resnično spremenili in tudi ljudem prinašajo kakovostnejše življenje,« je prepričan Jerič, ki je včeraj na tem območju gostil ekipo ministrstva za okolje in prostor z ministrico Ireno Majcen na čelu.
Gre namreč za eno bolj prizadetih območij po neurju, ki je na več koncih Slovenije pustošilo konec avgusta lani, zato si je ministrica tudi vzela čas, da si je pogledala, kako so se kompleksne sanacije na zahtevnem območju lotili na hrastniški občini. Drugih prizadetih območij v lanskih neurjih sicer ni utegnila obiskati, je dejala, zato primerjav s hrastniškim primerom ni mogla dati, je pa pohvalila delo hrastniških občinskih mož, ki so pripravljali sanacijski program, in se strinjala, da je bilo treba območje nujno celovito sanirati. Ta je zato zahtevala sodelovanje več projektantskih skupin in več izvajalcev del v zelo omejenem prostoru doline Jepihovec. »To je pomenilo izjemno visoko stopnjo koordinacije in natančnosti pri izvedbi del, da izvajalci niso delali drug drugemu škode,« je pojasnil Ervin Vivoda, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na ministrstvu za okolje in prostor.
Pričakovati je vedno več katastrof
Lanski najbolj uničujoči neurji, ki sta se zgodili junija in avgusta, sta sicer v 24 slovenskih občinah za sabo pustili za 38,2 milijona evrov škode. Vlada je za odpravo posledic namenila 19,8 milijona evrov, pri čemer bodo prihodnje leto namenili še 1,7 milijona evrov za odpravo avgustovskega neurja in 1,4 milijona evrov za odpravo junijskega neurja. A to ne pomeni, da bi odpravili vso škodo, saj je denarja v državnem proračunu premalo, da bi lahko sanirali vse naenkrat, je pojasnil Vivoda, ki ocenjuje, da bi glede na finančno stanje posledice hudih neurij lahko odpravljali tudi tri leta, a problem je, da je v tem času pričakovati nova neurja. Zaradi podnebnih sprememb so namreč naravni pojavi vedno intenzivnejši, zato okolje nanje ne more biti dovolj odporno, pravi.
Pa vendar ne gre niti v obratni smeri – da bi se država lotila preventive, je jasna ministrica Irena Majcen. »Preventivne ukrepe bi težko določili, ker bi bilo treba urediti celo Slovenijo. Takšen dogodek, kot se je v Hrastniku, se lahko zgodi kjerkoli,« je dejala Majcnova, ki je prav tako opozorila na podnebne spremembe, češ da vplivajo tudi na Slovenijo in se je pred njimi nemogoče zaščititi. Lahko pa bi po njenem k manjši škodi pripomogli lastniki gozdov, ki bi redno pospravljali vejevje ob vodotokih, saj je prav to velikokrat razlog, da so posledice hujše, kot bi bile, če bi bile rečne struge očiščene.
