Boruta Pahorja spremljam že dolga leta. Zagovarjam njegovo umirjeno, nemilitantno politiko. Bil je v ekipi, ki je januarja 1990 zapustila Beograd. Delo predsednika republike gledam kot ustavno kategorijo, kot institut, ki je opredeljen v ustavi od 102. do 109. člena. Predsednik republike je zame širši pojem, gledano tudi po tem, koga ima v svojem kabinetu za svetovalce. Borut ima dobre svetovalce za vsa področja.

Boruta razumem kot kontinuiteto preobrazbe osamosvojitvene demokratične politike. Predsednika republike kot instituta najvišjega predstavnika države navznoter in navzven, obenem še kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil, se ne da narediti čez noč. Tudi kmet ni padel pameten na ta svet. Mogoče predsedniku države posvečamo premalo pozornosti. Če bi zbrali vse težave, ki so jih imeli pri predsedovanju dosedanji predsedniki, bi mogoče kazalo spremeniti in dodati pristojnosti predsedniku.

V prispevku Toni Jurjec piše o Pahorju kot o mlačnem predsedniku brez moralne avtoritete, češ da to navajajo različne skupine in posamezniki. Ker kar skrbno spremljam predsednike od prvega predsedstva naprej, bi lahko tako počez marsikateremu predsedniku naložil v nahrbtnik marsikaj. Ker pa so ozadja drugačna, lahko samo naštejem njihovo nemoč ob resnih aferah, ki so se dogajale v tej naši Sloveniji. So bili zato mlačni in brez moralne avtoritete, se sprašujem.

V prvem desetletju naše samostojne države se je največ neljubih dogodkov storilo na obrambnem področju, to pomeni področju, na katerem je predsednik vrhovni poveljnik in se nanj veže velika odgovornost, posledično do slabitve obrambne moči države.

Je gospod Milan Kučan potem kriv za ugrabitev Grkov v Avstriji, Depalo vas, za postojnsko in mariborsko orožje, je odgovoren za kombi v Zavrču, da ne naštevam naprej? Niti enega vzvoda ni imel, da bi vsaj vplival na te zadeve, kaj šele da bi jih preprečil. Spominjam se predsednika dr. Danila Türka, ko je na proslavi državnosti leta 2011 napovedal: »Vse orožarske posle bomo preiskali.« Le s kom neki bi to lahko naredil?

Da, to je realnost predsednika Republike Slovenije.

Tonija Jurjeca pa vabim: če si želi dušo privezati, naj kar pokliče in si jo greva privezat skupaj.

Vid Drašček, Vrhnika