Maribor v Evropi resda ne bo prezimil, ampak zeblo ga pa tudi ne bo. »Niti po naključju nismo razočarani,« je takoj poudaril Darko Milanič. Med naletavanjem snežink so vijoličasti iz Moskve prinesli še drugo točko in vsaj Spartaku dali vedeti, da se vsak pač ne more sprehoditi čeznje. Gol razlika gor ali dol. Ni dovolj, da se samo pojaviš, sploh pa ne v tako nepredvidljivi skupini E. »Že na prvi tekmi s Spartakom smo bili hkrati veseli in razočarani. Tokrat se je veselje ponovilo, ker smo zabili v podaljšku, a škoda, da nismo že od začetka igrali tako,« je v Moskvi odkrito povedal Martin Milec. Da, besedi »škoda« in »žal« se je tudi dalo prebrati.
Ne v Ljudskem vrtu ne v areni Otkritie proti Spartaku niso povedli. Mariboru se pozna, da ni redno v ligi prvakov, Spartaku pa tudi. Lovili so ruske prvake, ki se proti tako organiziranemu tekmecu niso najbolje znašli: svoje priložnosti so zapravljali, kar jih je pošteno jezilo, jeza pa znova zadoščala dovolj le za en gol. Mariborčani so po izenačenju spet imeli zaključno žogo za zmago na obeh tekmah. Damjan Bohar v Mariboru, Aleks Pihler v Moskvi. Tudi zato je bil Milanič bolj zadovoljen zaradi igre kot rezultata. »Ker bi ta lahko bil drugačen,« ni ušlo niti njemu. »Imeli smo priložnosti, morda kakšno več kot nasprotnik. Odigrali smo srčno tekmo, bojevali smo se, taktično in tekaško dobro oddelali. Imeli smo tudi krizo, a v celoti je bila to dobra tekma. Pripravili smo strategijo, da v prvem polčasu zapremo njihove nalete in da skušamo v drugi polčas tekmo pripeljati tako, da bi z menjavami postali napadalnejši.«
Maribor je Spartaku ponudil tekmo, kjer je sam bolje vedel, kako bo ta potekala. Ampak zakaj je bilo proti Spartaku, vsaj na oko, toliko laže kot z Liverpoolom ali Sevillo? »Njihovi prehodi so neverjetni. Mi smo jim odvzeli prostor in jih onemogočili z zgoščeno obrambo. Oni tudi dopuščajo malce več kombinatorike kot Liverpool, ki ima izjemno dinamiko. Moskovčani nam ležijo zato malce bolj, saj nam dovolijo igrati,« je pojasnil Milanič.
Poleg zadetka Ze Luisa ob naletu na mariborsko obrambo, ki je sicer na vsaki tekmi prejela gol, skupaj pa petnajst, je bilo edino, kar je spremenilo Milaničeve načrte, (pre)trda igra Blaža Vrhovca, ko je krpal v sredini. »Nevarnost rdečega kartona me je prisilila v menjavo Vrhovca že ob polčasu. Želeli smo zmagati, zato je bil za vstop že prej pripravljen Jasmin Mešanović, smo pa po njegovem vstopu izenačili. Po nekaj nervoznih podajah na začetku smo se hitro zbrali in v nadaljevanju dobro odigrali tekmo.« Trije kreatorji zadetka, vrednega pol milijona Uefinih evrov, ne igrajo tako pogosto skupaj, v Evropi pa sploh ne. »Končno sem dobil minute tudi v ligi prvakov!« je izpostavil Dare Vršič, ki je v svojem letošnjem evropskem debiju vrnil Marcosu Tavaresu podajo, vsi trije, skupaj z Jasminom Mešanovićem, ki je zabil svoj prvi gol v ligi prvakov (na tega še vedno čaka Tavares), pa so pogledali stranskega sodnika. Vse čisto, ofsajda ni bilo, stadion je obnemel.
Iz devetih gostovanj v treh sezonah lige prvakov so se vijoličasti štirikrat vrnili na Štajersko neporaženi. Dvakrat iz Nemčije (Bayer 1999, Schalke 2014) in dvakrat z vzhoda (Dinamo Kijev 1999, Spartak 2017). Prvič so osvojili štiri točke, drugič tri, zdaj imajo dve. »Imamo možnost zmagati v ligi prvakov, imamo možnost postaviti rekord po osvojenih točkah in mislim, da je to zadosten motiv,« se k Sevilli in 6. decembru obrača Milanič.
