Na temeljit pregled zaradi makroekonomskih neravnotežij morajo poleg Slovenije še Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska. Komisija bo poročilo objavila februarja prihodnje leto.
Ostrejši nadzor
Komisija je danes sprožila nov cikel evropskega semestra, procesa tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic unije pod ostrejšim evropskim nadzorom, ki ga je unija uvedla v kriznih časih leta 2011, da bi preprečila nove krize. Ob sprožitvi novega evropskega semestra komisija poleg poročila o makroekonomskih neravnotežjih objavi ocene proračunskih načrtov, letni pregled rasti, v katerem opredeli gospodarske in socialne prednostne naloge za prihodnje leto, in poročilo o zaposlovanju.
V poročilu o makroekonomskih neravnotežjih opredeli države, ki potrebujejo poglobljeno analizo stanja. V temeljiti analizi, ki jo bo objavila februarja, bo ocenila, ali neravnotežja obstajajo ter ali se zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo. Pri tem bo odločila, ali je treba proti kateri članici sprožiti postopek, torej korektivno fazo procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij, uvedenega v finančni krizi. Tega ni storila še nikoli.
V tem primeru bi sicer najprej zahtevala načrt ukrepanja. Če to ne zaleže, lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, ki lahko v skrajnem primeru postane globa.
Slabosti bančnega sistema
V Sloveniji je komisija v letih 2013 in 2014 ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a postopka ni sprožila. Nato pa je vsako leto presodila, da neravnovesja sicer obstajajo, a da niso presežna.
Ob ocenjevanju makroekonomskega stanja v Sloveniji komisija med ranljivostmi običajno izpostavi šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja.
