V Sloveniji še vedno obstajajo tveganja proračunske neskladnosti z evropskimi pravili, ugotavlja Evropska komisija v današnji oceni osnutka slovenskega proračunskega načrta za prihodnje leto.
V skupini držav s tveganji iz preventivne faze procesa spremljanja javnih financ so poleg Slovenije še Belgija, Italija, Avstrija in Portugalska. Komisija ocenjuje, ali so osnutki proračunskih načrtov držav v območju evra skladni s paktom za stabilnost in rast, ki opredeljuje evropska proračunska pravila.
V procesu spremljanja javnih financ je mogoče zaprositi za prožnost, med drugim zaradi izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče, varnostni izdatki ali izdatki, povezanimi z begunci. Kot kaže, te možnosti v prihodnjem letu ne bo uporabila nobena članica.
Za letošnje leto pa se pričakuje, da bodo določene olajšave zaradi izrednih dogodkov dobile Slovenija, Belgija, Italija, Madžarska, Avstrija in Finska. Končno oceno bo komisija sprejela spomladi prihodnje leto, so pojasnili v Bruslju.
Slovenija vnovič na temeljit pregled zaradi makroekonomskih neravnotežij
Slovenija in še 11 članic EU mora na temeljit pregled zaradi makroekonomskih neravnotežij, je danes v Bruslju sporočila Evropska komisija ob sprožitvi novega cikla evropskega semestra. Slovenija je morala doslej ta pregled opraviti vsako leto od uvedbe evropskega semestra leta 2011.
Na temeljit pregled morajo poleg Slovenije še Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska.
V Sloveniji je komisija v letih 2013 in 2014 ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a postopka ni sprožila. Nato pa je vsako leto presodila, da neravnovesja sicer obstajajo, a da niso presežna.
Ob ocenjevanju makroekonomskega stanja v Sloveniji komisija med ranljivostmi običajno izpostavi šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja.
