Francoski župani, teh je kar 35.400, so prešli v pravi napad na predsednika Emmanuela Macrona. Na svojem kongresu so zavrnili njegove načrte o tem, da bi mestne in podeželske občine v prihodnjih petih letih privarčevale 13 milijard evrov. To naj bi se zgodilo tudi z odpravo davka na prebivališče, ki je glavni prihodek za občine in županom zagotavlja finančno avtonomijo. Zato nameravajo župani na ustavno sodišče. Sicer vlada obljublja nadomestilo, a le za prvo leto. Predvsem revna manjša mesta in podeželske občine je prizadela tudi odprava subvencije na novo zaposlitev. Sploh so župani, desni in levi, ogorčeni zaradi predsednikove metode hitrih ukrepov brez posvetovanja. Očitajo mu, da sovraži provinco.
Macron je na kongres županov, na katerem bo sam govoril v četrtek, poslal štirinajst ministrov, da bi župane pomirili. Zdaj jih je razburilo še Macronovo povabilo 1500 županom na sprejem v Elizejsko palačo, saj so v tem videli poskus oblikovanja konkurenčnega vzporednega kongresa. Očitno ima Macron velike težave pri iskanju dobrega stika z župani, ki so postali prava opozicija, saj so v skupščini vse opozicijske stranke šibke. »Kako govoriti z župani? Med seboj smo naredili pravi brainstorming, da bi odgovorili na to vprašanje,« je dnevniku Le Monde zaupal eden Macronovih svetovalcev.
Očitna centralizacija oblasti
V resnici se je še enkrat izkazalo, da je bila Macronova obljuba o novi politični kulturi, kjer bi se o vsaki stvari dogovorili vsi zainteresirani, predvolilno govoričenje. Tako je že na sobotnem kongresu svoje stranke sam določil, kdo bo edini kandidat za strankinega predsednika. Očitno je tudi, da Macron v francoski državi uveljavlja centralizem v smislu jakobinskega vladanja z ukazi iz Pariza, medtem ko župani zahtevajo posvetovanje z njimi in avtonomijo lokalne oblasti. Prav to avtonomijo jim je zagotavljal davek na prebivališče. Z njim so na primer omogočali športno dejavnost, popravljali ceste, obnavljali stavbe, tudi zgodovinske. Zdaj župani razmišljajo o podražiti vstopnic za kopališča in zvišanju zemljiškega davka.
Sicer je Macron spomladi obljubil odpravo davka na prebivališče predvsem zaradi volilnih kalkulacij in najbrž mu je pomagala do zmage na volitvah. Z njegovo odpravo se je povečala kupna moč gospodinjstev. Macron pa bo lahko dodatno obdavčil Francoze in s tem nadomestil izpad proračunskih prihodkov zaradi manjših davkov na podjetja in kapital, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Še vedno se bo večjemu delu Francozov vsaj malo povečala kupna moč in župani jih bodo težko prepričali, naj demonstrirajo proti odpravi davka na prebivališče.
Župani ne bi varčevali
Vsekakor je težava, da večji del županov noče varčevati. Tako se je v zadnjih dvajsetih letih število zaposlenih na občinah povečalo. To je velik problem, ker ima Francija poleg Španije (ki s to metodo znižuje svojo visoko brezposelnost) največji proračunski primanjkljaj v EU. Macron pa se je problema lotil brez posvetovanja, s svojo odločitvijo od zgoraj, ne zato, ker bi bil po prepričanju jakobinec, ampak ker meni, da drugače ne bo sprememb, se pravi, da drugače ne bo zmanjšal proračunskega primanjkljaja. A kot zato menijo župani, jim je dal vedeti, da so neodgovorni.
Vsekakor bo Macron v četrtek, ko bo govoril na kongresu županov, moral pokazati, da zna prisluhniti provinci. Zmagal je namreč v bogatem delu Francije, kamor sodijo predvsem večja mesta s Parizom in večji del zahodnega dela države. Za Marine Le Pen pa so glasovali večji del podeželja in manjša mesta, ki jih je globalizacija pustila na cedilu. Številni Macrona svarijo pred nevarnostjo, da bi prepad med dvema deloma Francije, uspešnim in neuspešnim, zacementiral, namesto da bi ga zmanjšal.
