Vojničanu Petru Vrisku – tako sam pravi – funkcije ne pomenijo nič. Otepa se jih, a kaj, ko ga fantje (po štajersko jim reče pjebi) vsakič znova prepričajo, da obdrži prejšnjo in sprejme še kakšno dodatno. Začelo se je v celjski kmetijski zadrugi, katere direktor je bil devet let. Leta 1996 je napredoval v predsednika Zadružne zveze Slovenije. Štiri leta pozneje je hkrati postal še predsednik novoustanovljene kmetijsko-gozdarske zbornice. S tem, ko je zlezel tudi na njen vrh, čeprav so bile najvišje funkcije že pred prvimi zborničnimi volitvami vnaprej razdeljene, a nobena ni b

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.