Ljubljančanka, ki se je na Dolenjsko primožila, je ekonomsko izobrazbo po selitvi zamenjala za predpasnik ter z možem Jožetom, ki je postal sommelier, tako kot kasneje tudi Grega, prevzela vajeti v družinski gostilni s tradicijo, ki sega v čase pred drugo svetovno vojno. Ko omenja lokalne izdelke, to pomeni lokalno v najbolj popolnem pomenu besede, saj večina jedi z izjemo mesnih nastane iz tistega, kar pridelajo doma, na lastni zemlji. Na približno 16 hektarjih imajo njive, vrtove, vinograd in sadovnjake, kjer zraste po več deset ton jabolk na leto, nekatere izdelke iz njih, kot so marmelade in sokovi, pa je pri njih mogoče tudi kupiti. Seveda se k Repovževim, kjer Meta prisega na štedilnik na drva in žlico, ki jo vedno nosi v predpasniku, ne gre samo zato, da se bo stvari kupovalo za domov. Brez tega, da okusite njihovega jagenjčka ali pirino rižoto, ne gre, odvisno od letnega časa pa vas bodo pričakala tudi druga kulinarična presenečenja, ki bodo vedno okusna in povzdignjena na nekoliko višjo raven. tb
Kuharski portret: Meta Repovž / Gostilna Repovž, Šentjanž: S štedilnikom na drva in z žlico
»Moja kuharska filozofija je zelo preprosta in vezana predvsem na tradicijo, spomine iz otroštva in mladosti ter na produkte naše kmetije in bližnje okolice,« kuhinjo, ki zaznamuje dolenjsko gostilno Repovž, opisuje Meta Repovž, glava družine Repovž in šefinja kuhinje, ki ji jo pomagajo voditi vsi trije otroci s sinom Gregom na čelu.