V Levici so prvotno želeli doseči prepoved dajanja v promet plastičnih vrečk, kozarcev, krožnikov in drugih posod za enkratno pakiranje hrane in pijače ter plastičnega pribora in mikroplastike. Matični odbor v začetku meseca tega sicer ni podprl, je pa vladi sklenil predlagati, da se na evropski ravni začne zavzemati za prepoved in da s podzakonskimi akti predpiše stroga pravila ravnanja z mikroplastiko s ciljem čim večjega zmanjšanja iznosa mikroplastike v naravno okolje.
Levica je nato z dopolnilom skušala doseči, da bi namesto besede »uporaba« v predlog priporočila vnesli besedno zvezo »dajanje v promet«. S tem bi po besedah Violete Tomič (Levica) preprečili stigmatizacijo uporabnikov vrečk in se osredotočili na tiste, ki jih pošiljajo na trg. Poslanci so to na današnjem glasovanju zavrnili s 43 glasovi proti in 38 za.
Z drugim dopolnilom pa so v Levici predlagali, da bi Slovenija pred zavzemanjem za prepoved na ravni EU to implementirala sama. Tudi to so poslanci zavrnili, in sicer s 40 glasovi proti in 39 za.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je zagotovila, da se ministrstvo problematike odpadne plastike dobro zaveda in jo vključuje v ukrepe. Ti vključujejo tudi preventivno delovanje že na ravni osnovne šole. Jan Škoberne (SD) je omejevanje rabe plastičnih vrečk označil za enega od majhnih korakov, ki pomembno prispevajo k omejevanju podnebnih sprememb. Želi si, da bi bili ukrepi še bolj ambiciozni. Zvonko Lah (NSi) je ob tem poudaril, da sodobna tehnologija omogoča izdelavo kakovostne embalaže, ki je hkrati tudi razgradljiva.
Danilo Anton Ranc (SMC) je predlagal, da bi Slovenija namesto rabe plastičnih vrečk proizvajala papirnate, s čimer bi okrepila svojo industrijo. Franc Laj (NP) in Marko Ferluga (SMC) pa sta poudarila, da se Slovenija oglašuje kot zelena in zdrava destinacija, zato bi morala biti pri omejevanju plastike bolj ambiciozna.
