Po podatkih specializiranega hokejskega portala Elite prospects se s hokejem ukvarja 1221 slovenskih državljanov. Mednarodna hokejska zveza (IIHF) je zabeležila, da ima slovenski hokej 136 registriranih članskih igralcev, kar je z naskokom najmanj v primerjavi z rednimi udeleženci elitnega razreda. Danska ima 1700 članov, Francija 8600, Švedska 16.300, zibelka hokejske igre Kanada 102.207, Združene države Amerike pa so rekorderke s 158.100 registriranimi člani.
V ZDA igraš, kolikor plačaš
Slovenska hokejska reprezentanca ima večne težave s premajhno bazo igralcev, a se je izbrana vrsta kljub temu dvakrat zapovrstjo uvrstila na zimske olimpijske igre. Podatki spletne strani Elite prospects navajajo številne slovenske hokejiste v tujini, ki se v medijih nikdar ne pojavijo. Zgolj v Severni Ameriki je hokejsko aktivnih kar trinajst slovenskih igralcev, čeprav večji del javnosti pozna zgolj največjega asa Anžeta Kopitarja in vzhajajočo zvezdo Jana Drozga. Hokejisti Luka Žnidaršič, David Perovšek, Žan Markič in Timotej Kočar so denimo četverica hokejistov, ki nastopajo po različnih severnoameriških ligah, kjer najdemo tudi slovenske igralce z dvojnimi državljanstvi. Vratar Otto Saxin ima švedski in slovenski potni list, adut Calgaryja iz NHL Matt Stajan pa kanadskega in slovenskega.
Največ stikov z legionarji je imel v zadnjih šestih letih Nik Zupančič, saj v slovenski reprezentanci opravlja predvsem naloge pomočnika selektorja, za kratek čas pa je bil tudi prvi šef klopi. Priznal je, da tudi sam ne pozna vseh hokejistov iz ZDA in Kanade s slovenskimi koreninami. »Perovška na primer poznam, saj je s starši že zelo zgodaj odpotoval na tuje. V ZDA imajo kopico tekmovanj in malo pripadnosti. Sistem je krut, saj se zgodi, da igraš toliko, kolikor plačaš. Kanada je veliko prijaznejša hokejska dežela, ne smemo pa pozabiti na izobraževanje mladih hokejistov. Ne dobijo vsi štipendije,« je ocenil Nik Zupančič.
Največ reprezentantov igra v EBEL
Večina slovenskih legionarjev nastopa v različnih evropskih ligah, a tudi v najrazvitejših hokejskih državah na naši celini najdemo manj izpostavljene slovenske igralce. Kar štirinajst slovenskih hokejistov v tej sezoni nastopa na Švedskem, kjer ima hokej visoko mesto v hierarhiji športnih panog. Na švedskem ledu se ob kopici slovenskih najstnikov preizkuša tudi Ryan Wiley s kanadsko-slovenskim državljanstvom. Na Češkem nastopa enajst slovenskih hokejistov, osmerico najdemo v Franciji. Med ligaškimi tekmovanji največ Slovencev nastopa v razširjenem avstrijskem prvenstvu (EBEL), od dvanajsterice udeležencev ima večina tudi reprezentančni status v članski selekciji. Zgodovina je pokazala, da je sedanja najuspešnejša generacija v izbrani vrsti naredila ključni preskok ravno v času, ko je EBEL pred desetletjem začel polniti dvorani s kakovostno vsebino tako na Jesenicah kot v Ljubljani.
Nekdanji hokejist Nik Zupančič meni, da mladi hokejisti iz različnih razlogov iščejo pot do uveljavitve v tujini. »Malo nas tepe, ker je padla kakovost v domačem klubskem hokeju. Zaradi neurejenih razmer so mladi igralci tudi iz kljubovanja raje odšli v tujino. Slovenskih hokejistov na tujem resda ni malo, vendar če nekdo igra v četrti švedski ligi, imamo tudi reprezentančni trenerji težave spremljati njegove igre. Mlad igralec ima precej boljše izhodišče, če ga opazi neki klub in ga povabi pod svoje okrilje, saj to pomeni, da resno računa nanj. Ravno zato so toliko pomembnejši razlogi pri vsakem posamezniku, zakaj se je odločil za odhod onkraj naših meja,« razmišlja Zupančič.
Hokejisti po izziv v eksotične dežele
Pri odhodu iz Slovenije pa vsi hokejisti ne vidijo zgolj priložnosti za napredovanje, ampak iščejo tudi izzive zunaj športnih okvirov. Nekdanji branilec Olimpije Igor Cvetek se je pred dvema letoma denimo preizkušal na Novi Zelandiji, ki velja za eksotično hokejsko deželo. Cvetek je nastopal za moštvo iz Christchurcha, vendar za igranje hokeja ni prejemal plačila. Klub mu je med drugim pokril stroške letalskega prevoza in mu pomagal pri nastanitvi, preživljal pa se je z gradbeništvom. Najbolj je užival zjutraj na terasi, ko je opazoval sončni vzhod. Avanturo v Združenih arabskih emiratih sta si privoščila Jure Stopar in Rok Jakopič, trenerski poklic v Abu Dabiju pa je opravljal Srdan Kuret. »V eksotičnih tekmovanjih bi lahko pri sedanjih 49 letih igral tudi sam,« je pristavil Zupančič.
Praksa je pokazala, da se številni hokejisti hitro vrnejo iz tujine, saj pri uveljavljanju ni pomembno samo hokejsko znanje, pač pa tudi poreklo. »Zgodilo se je že, da sta imela slovenska hokejista v istem klubu različni izkušnji. Če je statistika prazna, mora igralec najprej sam prevzeti odgovornost, na razvoj hokejistov pa vsekakor vplivajo tudi zunanji dejavniki. Če so v nekem moštvu Severnoameričani, Švedi, Finci in Danci, bo Slovenec najverjetneje prvi na odstrelu. V tujini so pozorni tudi na obnašanje igralcev zunaj ledu, izrazito podcenjevalen odnos do slovenske reprezentance pa sem opazil predvsem v Rusiji. Slovenija je za njih kot Južna Afrika, kar našim legionarjem v ruski ligi prav gotovo ne koristi,« je sklenil Zupančič, ki bo izbrano vrsto na februarskih igrah v Pjongčangu vodil kot pomočnik, čeprav jo je v olimpijski raj pred dobim letom dni popeljal v vlogi selektorja.
