No, čisto nekontrolirano tega ni naredila – prej bi rekel, da dokaj preračunano in manipulativno. Najprej je »političnemu vrhu« oziroma »nekaterim poslancem in ministrom« zavestno in grobo podtaknila, da pozivajo k nespoštovanju avtoritete sodišč in njihovih odločitev, takoj v naslednjem stavku pa je iz tega skušala izvzeti predsednika vlade, ki da je le »iskal rešitev po 51. členu, ki je res zakonita« – čeprav so v resnici na seji vlade in tudi prej vsi njeni nasprotniki skupaj s Cerarjem iskali samo zakonito rešitev, ne glede na to, po katerem členu bi bila možna. Ponavljam, skupaj z njim – torej je napad na njih hkrati tudi napad na predsednika vlade. Lažnivost in manipulativnost tega napada sem prikazal že zgoraj – njegova aroganca pa je v predrzni in ošabni trditvi, da je to iskanje bolj humane zakonite rešitve tega problema »znak, da je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas«. Če nimajo vsi političnega kompasa, ki bi kazal v isto smer kot njen, to (na srečo) še ne pomeni, da so ga izgubili – ali da je pokvarjen njihov kompas, ne njen.
Ne glede na možne motive ali stopnjo premišljenosti tega dejanja naše »ledene« ministrice pa je jasno le eno: da v nobeni resni državi minister po takem političnem izpadu zoper lastno vlado naslednji dan ne bi bil več minister. Ali bi odstopil sam ali pa bi ga predsednik vlade odstavil. Pri nas pa so normalna pravila parlamentarnega sistema že ustavno in zakonsko tako čudaško deformirana, da predsednik naše vlade tega sam sploh ne more narediti. Lahko to le predlaga parlamentu – kakšne politične igrice se lahko potem tam razvijejo, je pa znano. Toda Cerar tudi v primeru, če bi mu sistem to dopuščal, take poteze – če sklepamo po njegovem dosedanjem odnosu do te ministrice – najbrž ne bi naredil. Zakaj ne, bi lahko povedal le on sam. Pa ne bo, vsaj jasno ne. Morda se bo dalo kaj sklepati iz tega, ali bo na ta hudi politični izpad svoje ministrice sploh reagiral – oziroma kako.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
