Profesor Mihael Toman je danes tudi javno predstavil svoje izvedensko mnenje o sanaciji Tojnice, ki jo je maja letos onesnažil požar v tovarni Kemis na Vrhniki. To mnenje bo podlaga za dopolnilno odločbo agencije za okolje, v kateri bo določeno, kakšni bosta druga in tretja faza sanacije, ki ju je Toman poimenoval dopolnilna in kompenzacijska sanacija. Potekali naj bi vzporedno z monitoringom. Toman v prvem letu predlaga monitoring v vsakem četrtletju, v naslednjih treh letih pa na pol leta.
Pomisleke v zvezi s tem je imela Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, kajti zavod za varstvo narave je v mnenju, ki ga je Kemis predložil k sanacijskemu načrtu, predlagal desetletni monitoring.
Obeta se tudi monitoring rib
Na današnji ustni obravnavi so šli argumenti predstavnikov Kemisa, ki ga je sanacija do zdaj stala 250.000 evrov, v smeri zmanjševanja stroškov, medtem ko so stranski udeleženci v postopku skušali doseči čim bolj obsežno in celovito sanacijo. Brez pripomb je bila predstavnica občine, ki se s Tomanovim mnenjem strinja. Zadnjo besedo bo imela agencija za okolje, ki je dala udeležencem v postopku osem dni časa za predložitev pisnih pripomb.
Kot smo poročali pred dnevi, je Toman prvi del sanacije označil za ustrezen z nekaj pomisleki, enega pa je umaknil. Predstavnica agencije za okolje ga je namreč opozorila, da so v resnici delavci Kemisa na nekaterih delih odstranili precej več kot deset centimetrov mulja, kot je zapisal, ponekod do 30 centimetrov ali celo do trdnega dna. Toman pa ni spremenil mnenja, da bi bilo primerneje, če bi očistili potok v dolžini 300 namesto 170 metrov. Kritičen je bil tudi do tega, da se v reševanje te problematike še ni vključilo več strokovnjakov z različnih področij.
Vrhniška ribiška družina in zavod za ribištvo sta želela, da bi potok očistili v celotni dolžini, vendar je Toman dejal, da takšni primarni ukrepi niso več možni. Po obilnih padavinah je namreč voda sediment odplavila naprej po Tojnici v Ljubljanico, zato je za kaj takega prepozno. Barbara Bric iz zavoda za ribištvo se je zavzela za več merilnih mest v Ljubljanici (zdaj je tam le eno), glede na to, da je voda sediment odplavila vanjo. Vendar ji je Toman odgovoril, da to ne bi bilo smiselno, ker je Ljubljanica prevelik vodni sistem.
Če bo agencija za okolje v celoti upoštevala Tomanovo mnenje, tako ne bodo izpolnjene zahteve ribičev. Je pa Toman naklonjen monitoringu rib. Ribiči želijo izvedeti, ali lahko ribe uživajo ali ne. »Tak monitoring bi bil dober predvsem z vidika izboljšanja družbene klime,« je dejal Toman, ki pravi, da je po petih letih mogoče videti, ali so v ribah še strupene snovi ali ne. S petletnim monitoringom se ni strinjal direktor Kemisa Emil Nanut, ki meni, da bi zadostovalo enkratno vzorčenje.
Kemis namerava po novem letu zagnati proizvodnjo
Precej pripomb in vprašanje je imela prva Kemisova soseda Bernarda Kropf, ki je plačala 6100 evrov za analize v delu Tojnice, ki teče mimo njene hiše. Rezultati so pokazali, da je tam potok toksično in mutageno onesnažen. Čemur pa Toman v luči sanacije potoka ni pripisoval velikega pomena. Dodal je, da kemijske analize brežin niso potrebne. »Jih bomo pa sami analizirali in vam jih spet prinesli,« mu je odgovorila Kropfova.
Toman je v svoji študiji ugotovil, da se v Tojnico iztekajo izcedne vode neznanega izvora. To je izziv, s katerim se bo morala soočiti vrhniška občina, medtem ko Kemis še vedno zatrjuje, da za stare grehe ne bo plačeval. Pri tem jasne ločnice, kateri grehi so stari in kateri novi, ni.
Kemis vztraja pri tem, da bo na začetku prihodnjega leta nadaljeval proizvodnjo. Toda gradbena inšpekcija še ni končala ugotovitvenega postopka, v katerem ugotavlja, kakšna je poškodovanost Kemisovih objektov. Od tega bo odvisno, ali bo vrhniško podjetje potrebovalo novo gradbeno dovoljenje. Če ga bo, bi to lahko pomenilo konec obratovanja podjetja, kajti postopek pridobivanja dovoljenj bi trajal več let. »Ko smo prvič pridobivali dovoljenje, je trajalo pet let,« je dejal Emil Nanut.
