Slovensko-ameriški startup Genialis je zaprl 2,3 milijone dolarjev visoko investicijo, ki jo je pridobil od ameriškega in švicarskega sklada tveganega kapitala ter skupine zasebnih vlagateljev. Podjetje svoje produkte razvija za raziskovalce v farmacevtskih in biotehnoloških podjetjih, različnih raziskovalnih inštitutih oziroma povsod, kjer se znanstveniki ukvarjajo s sekvenciranjem oziroma kjer se opazuje različne genome (človeške, rastlinske, živalske...). Tovrstni podatki z Genialisovo programsko opremo postanejo dostopni znanstvenikom, ki jih sicer brez ustreznih orodij sploh ne morejo raziskovati, pojasnjuje Nejc Škoberne, soustanovitelj in direktor Genialisa, v katerem je skoraj polovica sodelavcev doktorjev znanosti.
Svež kapital je namenjen širitvi v ZDA in komercializaciji izdelka genialis platform, ki na zapletene izzive analiziranja bioloških podatkov odgovarja z softverskimi rešitvami. »Za nas je bilo najpomembnejše, da imajo investitorji izkušnje z našo industrijo. Ameriški investitor je do zdaj že investiral v bioinformatsko podjetje, medtem ko je švicarski investitor tudi sam znanstvenik po izobrazbi in je tako takoj razumel vrednost našega izdelka,« je na vprašanje, katere ključne točke so jih povezale s skladoma Redalphine VenturePartners in First Star Ventures, odgovoril Škoberne, ki se danes za devet mesecev seli v ameriški Boston.
Na selitev v tujino so se pripravili že ob ustanovitvi
V ZDA so sicer že lani ustanovili podjetje Genialis Inc., ki je lastnik slovenskega Genialisa, prav zaradi iskanja kapitala, saj ameriški investicijski skladi bistveno raje investirajo v podjetja, ki so ustanovljena v ZDA. »Poleg tega je glavnina našega trga v ZDA,« je dodal Škoberne, ki bo v Bostonu postavil prodajno ekipo. Da morajo prav na prodaji trdo delati, poudarja tudi Mark Pleško, direktor Cosylaba, ki sicer meni, da 2,3 milijona dolarjev za investicijo, sploh za podjetje v ZDA, ni veliko.
Trenutno ima Genialis tri zaposlene v Houstonu, inženirski del ekipe, ki se decembra seli v večje prostore, pa ostaja v Sloveniji. Čeprav podatek, kolikšen delež so ustanovitelji morali prepustiti skladoma, ostaja poslovna skrivnost, je jasno, da imajo investitorji dve mesti v upravnem odboru, poleg tega pa tudi določena pričakovanja glede rasti podjetja v naslednjih 18 mesecih, ko bodo morali ali doseči točko preloma ali pa iskati novo investicijo. To je po besedah Škoberneta usklajeno s pričakovanji in ambicijami, ki jih imajo v podjetju.
Škoberneta, ki je kot mentoriranec navdušil Boštjana Špetiča iz Zemante Outbrain, »saj je postavljal prava vprašanja, se hitro uči in ohranja trdne odnose, četudi podpore mentorja ves čas ne potrebuje«, selitev čez lužo bržkone ne bo pretresla. Že pred štirimi leti so namreč prvi trije ustanovitelji podjetja pol leta živeli v Italiji, kjer so bili člani startup pospeševalnika, bo pa selitev v ZDA bistveno zahtevnejša predvsem glede družinskega življenja. »Z ženo imava že dva šoloobvezna otroka. A težje je, če nisi pripravljen sprejeti takšnih izzivov, saj v tem primeru podjetje težko raste naprej,« je prepričan sogovornik.
Rast sploh ni vprašanje
In Genialis nedvomno mora rasti, saj je na trgu že kar nekaj podjetij, ki delajo dobro, kar je še dodatna spodbuda za hiter razvoj njihovega produkta. »Naša prednost je zelo jasna usmerjenost v uporabnike, ki nimajo bioinformatskih znanj, ter enostavnost in hitrost uporabe naših orodij,« je na vprašanje, v čem so boljši od konkurentov, odgovoril Nejc Škoberne, ki je podjetje skupaj s partnerji ustanovil kot spinout laboratorija za bioinformatiko s fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani.
Pravi, da je spinoutov pri nas razmeroma malo in da tudi raziskovalne inštitucije niso tako podjetne kot marsikje v tujini. Z njim se strinjata tudi Pleško in Špetič, ki meni, da so uspešni primeri spinoutov pri nas zgolj naključje. »Za to so potrebni podjetniki, ki so pripravljeni veliko tvegati in se zavezati, da bodo naslednjih pet ali deset let razvijali lastno podjetje. Žal še ne vlagamo dovolj v razvoj podjetništva v osnovnih in srednjih šolah, da bi počasi začeli spreminjati mentaliteto naše družbe, ki še vedno veliko več stavi na varnost in ustaljenost ter manj na tveganje in razvoj novih idej,« ocenjuje Škoberne, ki bo že v prihodnjih dneh del družbe, kjer velja ravno nasprotno – Američani namreč raje sanjajo na veliko in so za te sanje pripravljeni tudi veliko več tvegati.