Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) je pred kratkim že desetič podelilo oblikovalske nagrade, ki so v zadnjih letih postale najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji. Nagrajenci bodo do 7. januarja 2018 na kratko predstavljeni na panoju v prvem preddverju Cankarjevega doma, področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij, oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorskega oblikovanja, scenskih postavitev ter multimedijskih celostnih rešitev. Nagrade se podeljujejo avtorjem ali skupinam avtorjev za vrhunske aktualne oblikovalske realizacije in za pomembno delo s področja teorije in kritike oblikovanja ter strokovne publicistike oziroma nasploh za prispevek k razvoju in bogatitvi vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje.
Od leta 2014 nagrade niso finančne, saj ministrstvo za kulturo projektu zaradi krčenja podpore ne namenja več finančnih sredstev. Ker gre za kontinuiran projekt, ki je z leti pridobil veljavo in prepoznavnost, so se v društvu odločili, da se projekt neprekinjeno nadaljuje. Letos so žirijo DOS sestavljali Danijela Grgić, Jožica Curk, Huberto Široka, Jurij Dobrila in Peter Jamšek kot predsednik žirije.
Od mleka do stola
Izmed prispelih predlogov je žirija podelila dve priznanji oblikovalski presežek Tei Goljevšček in Urški Černigoj za delo Legende Vipavskega Križa ter Nini Malovrh za delo Om Nom. Podelila je še pet drugih priznanj oblikovalski dosežek, in sicer studiema Arnoldvuga+ in Gregorc Vrhovec arhitekti za delo SOIC – Slovenski olimpijski izobraževalni center; Ljubici Suni Čehovin za delo CD Gregor Ftičar, Solo; Petri Černe Oven in Barbari Predan za delo Smrt v oblikovanju, Nataši Šušteršič Plotajs za delo Iz bohinjskega mleka ter Marjanu Žitniku za projekt Project Chair / Rex Kralj – reinterpretacija stola 4455.
Podelili so še dve posebni priznanji – Mateji Panter za prispevek k uveljavitvi oblikovalske stroke v medijih in širši javnosti ter Komunalnemu podjetju Snaga za odgovorno ravnanje do okolja. Najodmevnejše je priznanje za življenjsko delo, ki se podeljuje avtorjem za izjemen ustvarjalni dosežek na področju oblikovanja oziroma nasploh za prispevek k bogatitvi oblikovalske kulture; letos ga je prejel Saša Janez Mächtig.
Avtor kioska K67
Arhitekt in oblikovalec, profesor Saša Mächtig v našem prostoru že pol stoletja pomeni izrazito (p)osebnost, ki se globoko zaveda dejstva, da je samo ena generacija daleč premalo, da bi družba doživela višjo civilizacijsko stopnjo. Njegova dejanja so vedno znova prelomnice. Kot absolvent arhitekturne šole je sredi mesta ustvaril strešno skulpturo, ki je bila desetletje predmet polemike prebivalcev. Sočasno je zasnoval mikroarhitekturo – kiosk sistem K67. Ta je postal del splošne urbane strukture v Jugoslaviji in širše ter se s svojimi nadgradnjami in metamorfozami enakovredno vklapljal v historično in sodobno okolje. Obenem je profesorju poleg drugih projektov uspelo z izjemno prodornostjo in sposobnostjo razumevanja oblikovalsko stroko premakniti, jo osamosvojiti in ločiti od arhitekturnega izobraževanja.
