A ob njegovem zadnjem pomembnejšem imenovanju so le zastrigli z ušesi. V mesecih zgodnje jeseni je namreč potekal izbor prihodnjega guvernerja ameriške centralne banke, ki bo februarja nasledil Janet Yellen. Izbranec je Jerome Powell, dosedanji član sveta guvernerjev, sicer po izobrazbi pravnik. Prva ocena analitikov je bila, da bo prihodnji guverner bolj naklonjen ohlapnejši regulativi, obenem pa bolj naklonjen hitrejšemu zviševanju ključnih obrestnih mer. Opaznega odziva na njegovo imenovanje pravzaprav ni bilo, saj je občutiti, da kapitalskim trgom pomembnejši ritem trenutno dajejo vrednotenja in fundamentalni podatki.
Zanimivejše teme pa so se začele odpirati ta teden. Dobro makroekonomsko in podjetniško stanje v Združenih državah Amerike in odsotnost večjih tveganj po svetu omogoča bolj svobodno razpravo o predvideni poti monetarne politike, še posebno zdaj, ko se na glavni stol seli nov guverner. Najglasnejša sta bila guvernerja iz San Francisca in Chicaga. Za kaj pravzaprav gre? Nič manj kot revolucijo v upravljanju monetarne politike, saj se guvernerja Evans in Williams odkrito sprašujeta o ustreznosti dogmatičnega inflacijskega cilja v višini dveh odstotkov. Prihodnji meseci bodo zato izredno zanimivi, saj bodo morda postregli z osnutki povsem nove ureditve, ki bi lahko dolgoročno povsem spremenila razmere na kapitalskih trgih.