Skrbno vnaprej pripravljeno zborovanje francoske vladajoče stranke Naprej republika so v zadnjih dneh zmotili protesti v strankini bazi, tudi zato, ker bo kandidat za predsednika stranke samo en, določil pa ga je Emmanuel Macron.
Sto članov LREM, med njimi poslanci in delegati kongresa, se je celo odločilo, da bo stranko zapustilo. Objavili so manifest, v katerem napadajo pomanjkanje demokracije, Macronovo avtokratsko vodenje LREM, spodbujanje lizunstva in vladavino ozkih krogov. »Nov statut ne dovoli ne svobode izražanja stališč ne kritike vlade,« so zapisali. »LREM krši temeljna načela demokracije.« Kot še en primer nedemokratičnosti v LREM omenimo, da je lokalnim odborom stranke prepovedano medsebojno komuniciranje.
Namen in program stranke je slediti Macronu. Glede tega je bil včeraj zelo jasen Arnaud Leroy, nekdanji socialistični poslanec in član začasnega vodstva LREM: »V stranki ne moremo imeti različnih usmeritev. Francozi imajo dovolj znotrajstrankarskih obračunavanj. Prevzeli smo odgovornost za vodenje države in pri tem moramo ravnati odgovorno.« Macron noče izgubiti nadzora nad stranko, na kratko ima tudi poslance in ministre. A vse to je povsem v nasprotju z njegovimi predvolilnimi obljubami, da bo uvedel novo politično kulturo.
Nagibanje na desno
Nekateri člani LREM kritizirajo tudi Macronovo gospodarsko politiko, ki je v prid podjetjem in bogatim. Macron je hotel v LREM povezati zmerno levico in zmerno desnico. Pridobil si je veliko večino zmernih socialistov, za premierja pa je postavil Edouarda Philippa, člana desničarske stranke republikancev. Če zdaj LREM zapuščajo načelni posamezniki, se v njo vključujejo karieristi, zlasti iz uničene Socialistične stranke, ki je do letos vladala, in oslabljenih republikancev, ki so pod imenom UMP vladali v letih 2002–2012. Vsekakor članov lani ustanovljene LREM, ki je bila najprej stranka facebooka, ni 380.000, kot se hvali vodstvo. Morda jih je danes 120.000, kar pa tudi ni malo.
Nabiranje točk v revnih predmestjih
Tudi zato, ker mu očitajo, da se čedalje bolj nagiba na desno in da je predsednik bogatih, je začetek tega tedna Macron preživel v revnih predmestjih in se pogovarjal s tamkajšnjimi župani, prebivalci, predstavniki nevladnih organizacij, podjetij in javnih ustanov. Poudaril je sicer, da je dobra socialna politika mogoča samo, če je gospodarstvo uspešno. Zato se mu zdi pametno, da še za 200.000 zmanjša število subvencioniranih zaposlitev, ker naj bi šlo za kratkoročne delovne pogodbe, ki nimajo prihodnosti. Govoril je o »splošni mobilizaciji« za odrinjene in pozabljene dele Francije. Tako namerava spet uvesti četrtne policiste, spodbujati podjetja k zaposlovanju mladih, več naj bi bilo vrtcev, zdravstvenih domov, država naj bi financirala opravljanje vozniškega izpita, osnovnošolski razredi naj bi imeli po 12 učencev… Pravzaprav je vsak predsednik veliko obljubljal revnim predmestjem, kjer pa je še naprej visoka brezposelnost, revščina, pogost slab šolski uspeh, v zadnjem času pa še verska radikalizacija. Tako se zdi, kot da več deset revnih predmestij ni več del Francije. Macron namerava svoj načrt za revna predmestja podrobno predstaviti februarja.
