Mestna občina Celje se je letos odločila temeljito prenoviti mestni park. Ob novo nastajajoči pešpoti s kolesarsko stezo pa ne bodo zasadili sto novih dreves rdečecvetnih kostanjev, pač pa so se kostanjev drevored odločili nadomestiti z drevoredom lipovcev. Da bi bilo nesmiselno vnovič saditi divje kostanje, so nekateri strokovnjaki občino in zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je za sajenje divjih rdečecvetnih kostanjev že izdal kulturnovarstveno soglasje, opozarjali že prej.
»Zaradi informacije, da je izbruhnila nova bolezen, smo za strokovno mnenje prosili tudi profesorja dr. Dušana Jurca, ki nam je sajenje rdečecvetnega kostanja odsvetoval. Poudaril je, da se o bolezni še ne ve veliko in da ni znano niti to, kako se širi. Trenutno tudi ni na voljo nobenega kemičnega sredstva, s katerim bi lahko bolezen zatrli,« pravijo na celjski občini.
Divji kostanji le za spomin
Kot dodajajo, je Nacionalni inštitut za biologijo julija letos z laboratorijsko analizo na divjih kostanjih potrdil, da kostanje ogroža bakterijski skorjemor, bolezen, ki se je v Sloveniji pojavila prvič, v Evropi pa so se z njo prvič srečali leta 2001 v severni Franciji. Ker na Gozdarskem inštitutu predvidevajo, da se bo bolezen pri nas razširila in povzročila propadanje te vrste dreves, so se v Celju odločili, da saditev teh dreves v mestnem parku opustijo.
S predstavniki celjske območne enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije so sprejeli kompromis in se dogovorili, da bodo drevored zasadili s 77 lipovci in osmimi navadnimi divjimi kostanji. »V spomin na nekdanji drevored pa bomo na začetku in na koncu zasadili po dva para divjih kostanjev in to označili tudi na informacijskih tablah, ostalo drevoredno potezo pa bomo ustvarili z lipovci, ki imajo za Slovence poseben, simbolni pomen. Drevesa bomo začeli saditi še ta mesec, naložba pa nas bo stala približno 25.500 evrov oziroma nekoliko manj, kot je bilo sprva načrtovano,« pravi Mojca Grušovnik iz službe za odnose z javnostmi na celjski občini.
Lipovci sprejemljivi za arboriste in varuhe kulturne dediščine
Profesor dr. Dušan Jurc je v strokovnem mnenju zapisal, da kostanjev bakterijski skorjemor povzroča bakterija. »Bolezen lahko prepoznamo po izcejanju rjasto rjave tekočine iz točkovnih mest na skorji ali iz obsežnejših predelov odmrle skorje. Les je pod odmrlo skorjo običajno obarvan modro do črno. Pri nekaterih okuženih drevesih spomladi del krošnje ne odžene, prihaja pa tudi do tega, da so listi manjši, krošnje pa redkejše. Bolezen najhitreje napreduje pri drevesih, starih od 10 do 30 let. Pri starejših kostanjih pa je potek odmiranja daljši,« pojasnjuje Jurc.
Če bi torej letos v mestnem parku sadili rdečecvetne kostanje, le-ti po mnenju dr. Jurca ne bi doživeli tolikšne starosti, kot so jo pred kratkim posekani navadni divji kostanji. Drevo namreč odmre v obdobju od treh do petih let po začetnih znamenjih okužbe. Tudi dr. Jurc se strinja, da imajo ostanki kostanjevih drevoredov in promenad pomemben kulturnozgodovinski pomen, a hkrati opozarja, da se njihova uporabnost v hortikulturni ureditvi urbanih predelov zmanjšuje.
»Odločitev, da v mestnem parku zasadimo 77 lipovcev in samo osem divjih kostanjev, je sprejemljiva tudi za arboristično stroko in varuhe kulturne dediščine. Mešani drevoredi kostanjev in lip so bili značilni za širše območje Štajerske konec 19. in v začetku 20. stoletja, saj so v prostoru ponazarjali »kulturni« boj med Nemci in Slovenci. Nemci so namreč sadili kostanje, Slovenci pa lipe. Takšni mešani drevoredi so tudi pri dvorcu Žovnek v Braslovčah in v zdraviliškem parku na Dobrni,« še povedo na celjski občini.