Zaradi pnevmokoknih okužb, ki so pogostejše v zimskih mesecih, ko je več bolnikov z virozami in gripo, lahko zboli kdor koli, najpogosteje pa majhni otroci do dveh let in starejši od 65 let, še zlasti če imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, so sladkorni bolniki ali imajo nevromišično bolezen. Nekateri s povzročiteljico okužb – bakterijo pnevmokok – sobivajo brez težav in ne zbolijo, drugim pa lahko povzroča neinvazivne okužbe, med katerimi je najpogostejše akutno vnetje srednjega ušesa, lahko pa tudi invazivne okužbe, od katerih imajo najtežji potek bakteriemična pljučnica, meningitis in sepsa.
Klasičen potek najpogostejše pnevmokokne pljučnice se izrazi z nenadno mrzlico, visoko vročino in po nekaj urah še s kašljem. Bolnik izkašljuje rdečkast gnojni izkašljek in se čedalje slabše počuti, nekateri tudi težko dihajo. Pri otrocih do dveh let je potek bolezni nekoliko drugačen, saj se ne znajo izkašljevati. Zato je pri njih, a tudi pri starejših od 65 let, v ospredju visoka vročina, včasih težko dihanje. Starejši lahko postanejo zmedeni in preprosto kar obležijo. Zato je diagnoza za zdravnike pogosto velik izziv, poudarja prof. dr. Franc Strle.
Cepite se
Bolezni, ki jih povzročajo pnevmokoki, zdravimo z antibiotiki. A se žal tudi delež proti antibiotikom odpornih pnevmokokov vztrajno povečuje, opozarja Strle. Zato vsem, še posebno pa ogroženim skupinam, svetuje, da izberejo lažjo pot in se proti pnevmokoknim okužbam cepijo. Prav tako svetuje cepljenje proti gripi, ki bakterijam odpira vrata v pljuča in druge dele telesa. »Letos imamo prvič na voljo še učinkovitejše, štirivalentno cepivo proti gripi,« je poudarila prim. dr. Alenka Trop Skaza. Proti gripi se je treba cepiti vsako leto, proti pnevmokoknim okužbam pa zadostuje eno cepljenje za vse življenje.
Za preprečitev okužb, ki jih povzročajo pnevmokoki, so na voljo tri cepiva. Razlikujejo se predvsem po tem, proti koliko različnim najpogostejšim podvrstam izmed več kot 90 pnevmokokov cepivo ščiti, je razložil asist. Zoran Simonović.
Nalezemo se tudi od zdravih
Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki se sproščajo ob govorjenju, kašljanju in kihanju. Okužimo se lahko od bolnega in od zdravega bacilonosca; pogosteje od majhnih otrok, saj ima pnevmokoke na nosnožrelnem območju od 20 do 40 odstotkov otrok in od pet do deset odstotkov odraslih. Ob ugodnih pogojih, kot je zmanjšana odpornost ali okvara sluznice, ki je posledica predhodne virusne okužbe, se lahko pnevmokok razširi iz nosnožrelnega prostora v različne predele telesa, najpogosteje v pljuča, kjer se izrazi kot pljučnica.
Čeprav bi lahko te okužbe preprečili s cepljenjem, je zaradi pljučnic pri nas vsako leto hospitaliziranih od 5000 do 7000 bolnikov, polovica med njimi je majhnih otrok in starejših od 65 let. Desetina obolelih starostnikov, kljub napredku medicine, umre. Umre tudi nekaj mlajših, opozarja Strle.
Brezplačno cepljenje dojenčkov
Zaradi visokega bremena pnevmokoknih okužb smo v Sloveniji pred dvema letoma vpeljali sistematično prostovoljno cepljenje dojenčkov. Vendar se za tovrstno cepljenje dojenčkov za zdaj odloča manj kot polovica staršev, opozarja Trop-Skazova. Pojavnost pnevmokoknih okužb pri otrocih do dveh let je bila pri nas pred uvedbo cepljenja desetkrat višja od evropskega povprečja. Pri uvedbi tega cepljenja pri dojenčkih so Slovenijo prehitele kar 104 države sveta.
Cepljenje dojenčkov je brezplačno, cepljenja proti gripi in pnevmokoknim okužbam za preostale pa je z izjemo najbolj ogroženih skupin samoplačniško, obžalujejo v Slovenskem društvu za boj proti nalezljivim boleznim. Opažajo, da veliko ljudi, še zlasti starejših, sploh ne ve, da bi se lahko proti pnevmokoknim okužbam cepili. V društvu zato pričakujejo, da jim bodo pri ozaveščanju na pomoč priskočili tudi osebni zdravniki in svoje paciente, zlasti starejše in izpostavljene skupine, bolj seznanjali z možnostjo preprečevanja pnevmokoknih okužb in pljučnic s cepljenjem.
Za večjo ozaveščenost bi morali zdravstveni delavci narediti več tudi z lastnim zgledom, opozarja Strle. Podatek, da se proti gripi cepi le deset odstotkov zdravstvenih delavcev, kar je enako deležu cepljenih starejših od 65 let, so po njegovem mnenju enako grozljivi kot podatki o le štiriodstotni precepljenosti prebivalstva proti gripi.
»Pred dvema desetletjema se je pri nas proti gripi cepilo od 200.000 do 250.000 prebivalcev, lani samo še 60.000. Proti pnevmokoknim okužbam pa se cepi le nekaj sto posameznikov na leto,« niza skrb vzbujajoče podatke Trop-Skazova. Precepljenost proti gripi se v večini razvitih držav vzpenja nad 40 odstotkov, v skandinavskih državah pa se cepi več kot 70 odstotkov starejših od 65 let. Podobno višji so drugod tudi odstotki precepljenosti proti pnevmokoknim okužbam.
