V Evropi je zaradi neustrezne prehrane, ki povzroča podhranjenost, ogroženih več kot 30 milijonov odraslih – taka obsežnost problema podhranjenosti pa predstavlja dodatnih 170 milijard evrov stroškov za evropske zdravstvene sisteme vsako leto. Za izboljšanje zdravja prehransko ogroženih in kroničnih bolnikov si prizadeva evropska pobuda ONCA (Optimalna prehranska oskrba vseh). Njeni predstavniki, strokovnjaki klinične prehrane, so se v začetku tedna sestali na Bledu na 4. evropski konferenci ONCA. Zavzemajo se za uveljavitev prehranske podpore na vseh ravneh zdravstva ter za uvedbo ukrepov klinične prehrane in presejanja na prehransko ogroženost v vse evropske države.
V Sloveniji se področje klinične prehrane šele razvija, čuti se pomanjkanje ustrezno izobraženih zdravstvenih delavcev. »V Veliki Britaniji, kjer sem bila na izobraževanju, imajo v bolnišnicah na vseh oddelkih svojega kliničnega dietetika in tudi zdravniki so imeli veliko znanja iz prehrane. V Sloveniji je slika drugačna,« je svojo izkušnjo ponazorila mlada zdravnica Tajda Božič, nova moč domačih strokovnjakov, ki delujejo v pobudi ONCA. Poslej se bodo lahko s klinično prehrano spoznali tudi študenti Medicinske fakultete v Ljubljani; sprva v obliki izbirnega predmeta, cilj pa je, da ta postane obvezen, je povedal nekdanji dekan fakultete Dušan Šuput. Med študenti je za to področje veliko zanimanje, veseli Nado Rotovnik Kozjek, pionirko klinične prehrane v Sloveniji. Prav danes se tudi začne Šola klinične prehrane, ki jo bodo strokovnjaki, ki že delajo na tem področju, izvajali za zdravstvene delavce, ki želijo poglobiti znanje o prehranski obravnavi: za zdravnike, medicinske sestre, dietetike, fizioterapevte, kineziologe in druge.
Podhranjenost vse bolj v ospredju
Medtem ko debelost predstavlja prehransko motnjo, s katero se zdravstvene politike v državah že spopadajo, pa je slabo pokrit preostali spekter slabih prehranskih stanj: podhranjenosti in stanj, ki so pogosto celo prekrita s plaščem čezmerne prehranjenosti, kot je sarkopenična debelost.
Tudi v Sloveniji si prizadevajo za to, da bi prehranska oskrba postala sestavni del zdravstvenega varstva na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Zdravstveni delavci so vse bolj pozorni tudi na podhranjenost pri bolnikih in ne samo čezmerno hranjenost in debelost, je povedala zdravnica v ZD Ljubljana Milena Kovač Blaž, predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano. Tako so v pilotnem modelu uvajanja ugotavljanja podhranjenosti bolnikov (tako imenovanega prehranskega presejanja) v referenčnih ambulantah v ZD Ljubljana ugotovili, da je med vsemi obiskovalci ambulant za podhranjenost ogroženih 17 odstotkov bolnikov. Pri kroničnih bolnikih je ta delež bistveno višji: zaradi slabe prehrane je ogroženih kar 37 odstotkov kroničnih bolnikov. To zahteva, da se tudi na primarni zdravstveni ravni v obravnavo bolnikov vključi klinični dietetik, kar bi omogočalo bolj individualizirano obravnavo bolnikov.
Na ravni bolnišnic so najbolj sistemsko prehransko obravnavo vzpostavili na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer prehransko ogrožene bolnike obravnavajo v Enoti za klinično prehrano. Vodi jo Nada Rotovnik Kozjek.
Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti predvideva, da bodo dietetiki ali klinični dietologi do leta 2025 redni člani interdisciplinarnih zdravstvenih ekip na vseh ravneh zdravstvenega sistema v Sloveniji, je povedala Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje.
