V Dnevniku istega dne pa piše, da je Cerar odločil, da bodo ta »izjemni primer begunca, ki se je že dobro vključil v slovensko družbo in že daje naši skupnosti tudi koristen prispevek«, namesto tega reševali na drug način – z morebitno izdajo dovoljenja za začasno prebivanje po 51. členu zakona o tujcih (za »tujce, katerih prebivanje v Sloveniji je v interesu Slovenije«). Ta bizarni (čudaški) manever pa je najmanj velika neumnost – če ne gre morda še za kaj precej hujšega (na primer za zavestno prevaro javnosti, češ, saj smo hoteli pomagati po tej poti, a se je nato izkazalo, da po tej poti žal ne gre).
Protislovni in nejasni 51. člen (ki ga kot zastopnik tujcev v takih postopkih zelo dobro poznam) vsebuje namreč toliko pasti, da je zanašanje nanj vsaj v tem specifičnem primeru skrajno negotovo, zato tudi močno sumim, da je bila ta varianta Cerarju (kot nepoznavalcu tega zelo posebnega pravnega področja) zlonamerno podtaknjena, on pa je na to nasedel. Vsekakor pa je skregano s pravom in s pametjo, če predsednik vlade, ki misli, da je v interesu Slovenije, da ta begunec ostane pri nas, za to ne uporabi tiste pravne poti, ki je takim primerom namenjena, to je preprostega prevzema tega primera v slovensko pristojnost po 17. členu dublinske uredbe, brez iskanja bizarnih in negotovih drugačnih rešitev. Če je s svojimi besedami mislil resno, naj tako tudi naredi, in to čim prej – drugače se utegne ves ta nepotrebni zaplet izkazati kot velika farsa, kot predvolilna predstava za naivno publiko, ugled Slovenije kot pravne države pa bo tako doma kot zunaj padel še globlje.
Naj dodam še to: v rednem azilnem postopku, če ga bo Slovenija izvedla, se bo najbrž še mesece dolgo ugotavljalo, ali ta prosilec izpolnjuje vse pogoje za azil – po tisti Cerarju podtaknjeni bizarni poti naj bi pa kar v nekaj dneh kar sama vlada (kar »čez prst«?) ugotovila, da je celo v državnem interesu, da se mu podeli dovoljenje za bivanje? Toda ta begunec vendar ni prosil za nič drugega kot za pošteno obravnavo njegove prošnje za azil! Če bo pozitivno rešena, mu bo s tem pridobljeni status omogočal delo in socialne pravice v primeru nezmožnosti za delo, medtem ko mu dovoljenje po 51. členu zakona o tujcih, tudi če bi ga res dobil, teh pravic sploh ne bi dajalo.
Slednje je žal le eden od absurdov v tem čudnem zakonskem členu, a tak pač je. Preden mi ga bo uspelo spraviti pred ustavno sodišče, utegne, ker sodni mlini meljejo zelo počasi, žal preteči še precej vode.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
