Poročilo mjanmarske vojske, v katerem ugotavljajo, da »niso našli nobenega dokaza o množičnem nasilju nad pripadniki manjšinskega ljudstva Rohinga ali elementov genocida nad tem ljudstvom«, je tako absurdno, da ni vredno komentarja, je dejal Brad Adams, direktor azijskega urada za človekove pravice. »Lahko v mjanmarski prestolnici Yangonu govorijo kar hočejo, toda 600.000 ljudi, ki jih je v pol leta prebegnilo iz zahoda Mjanmara v obmejne kraje v Bangladešu, kjer živijo v skrajno težavnih razmerah v zasilnih begunskih kampih, njihove trditve več kot prepričljivo postavljajo na laž.«
Naj dovolijo mednarodno neodvisno preiskavo, je dejal Adams, potem pa se lahko pogovarjamo o (ne)utemeljenosti očitkov mednarodne skupnosti, da v Mjanmaru načrtno obračunavajo z nekim ljudstvom zato, ker pripada manjšinski (muslimanski) veri.
Blagi pritiski z vrha Asean
Vedno novi posnetki in pričevanja o trpljenju pripadnikov ljudstva Rohinga, ki so jih v vzhodnem Bangladešu posnele svetovne medijske hiše, so vendarle premaknili svetovno politiko in mednarodno javno mnenje, ki sta jih – »obremenjena« s krizo v Jemnu, Siriji, Somaliji in znova obujenim sporom med Vzhodom in Zahodom – potiskala na obrobje mednarodne pozornosti.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval mjanmarsko voditeljico Aung San Suu Kyi, naj omogoči varno vrnitev okoli pol milijona pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga iz Bangladeša. Guterres se je s Suu Kyijevo srečal ob robu vrha Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) v filipinski prestolnici. Kot so sporočili iz ZN, je generalni sekretar svetovne organizacije v pogovoru poudaril, da so najpomembnejša okrepljena prizadevanja za zagotovitev humanitarnega dostopa, varne in vzdržne vrnitve, ob tem pa tudi resnična sprava med skupnostmi.
Ob robu vrhunskega srečanja Asean, ki se je končalo v Manili, sta se o hudi humanitarni krizi na zahodu Mjanmara s predsednico te države – dolgoletno disidentko, ki je zaradi odpora vojaški hunti velik del življenja preživela v hišnem zaporu – in nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi pogovarjala tudi ameriški predsednik Donald Trump in kanadski premier Justin Trudeau. Od mjanmarske predsednice sta zahtevala, naj prepreči vojaško preganjanje muslimanske manjšine, sama pa je vztrajala pri tem, da so očitki neutemeljeni.
Politični vrh Mjanmara je doslej vztrajno zanikal kakršno koli nasilje nad pripadniki manjšine, je pa včeraj iz Mjanmara pricurljala vest, da so zamenjali dosedanjega vojaškega poveljnika zahodnega dela države, kjer izvajajo vojaške operacije »čiščenja ozemlja od muslimanskih upornikov«.
Ali to le pomeni, da se pripadnikom ljudstva Rohinga, ki je že desetletja brez temeljnih človekovih pravic, obetajo nekoliko boljši časi, je prezgodaj napovedovati. Dobro pa je, da se je vendar zganila mednarodna skupnost, kar pomeni, da bo morda tudi Bangladeš končno dobil pomoč.
