Evropa se je v zadnjem desetletju znašla pred mnogimi izzivi. Finančna kriza je močno prizadela naše gospodarstvo in družbeno strukturo. Brezposelnost, revščina in neenakost so dosegle nesprejemljivo visoko raven po vsej Evropi in zaznavamo vse večjo zaskrbljenost med ljudmi in vse večje nezaupanje v politične rešitve, kar utira pot ksenofobiji in populizmu. Obenem digitalizacija in globalizacija ter novi življenjski slogi in staranje prebivalstva spreminjajo način našega življenja in dela.
Če ponazorim, danes število odraslih oseb, starejših od 65 let, presega število otrok, mlajših od 14 let. Večina otrok, ki danes vstopajo v šolo, bo verjetno pristala na delovnih mestih, ki sploh še ne obstajajo. Že 40 odstotkov delodajalcev poroča, da ne morejo najti delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi. To kaže, da se pojavljajo nove priložnosti, obenem pa nastajajo novi izzivi.
Zahvaljujoč odločnim ukrepom Evropa zdaj počasi, a vztrajno obrača nov list: povprečna rast v EU je spet presegla 2 odstotka, v zadnjih treh letih je bilo ustvarjenih več kot 8 milijonov delovnih mest, stopnja brezposelnosti je najnižja v zadnjih devetih letih, stopnja zaposlenosti pa dosega rekordne vrednosti.
Za nadaljnjo povrnitev zaupanja in upanja v prihodnost morajo države članice in institucije EU pokazati odločnost in zavezanost. Doseči moramo konkretne rezultate in izboljšati vsakdanje življenje ljudi. Sprožili smo resno razpravo o prihodnosti EU, ki se je začela lani na vrhu v Bratislavi in dobila obliko v beli knjigi evropske komisije v začetku letošnjega leta. Med razpravo sva oba zelo jasno povedala, da mora biti pravičnejša in bolj socialna Evropa v samem bistvu naše Unije.
Odgovornost se začne lokalno, regionalno in nacionalno, vključevati pa mora tudi socialne partnerje na vseh ravneh v Evropi. Za okrepitev prizadevanj na tem področju ima EU pomembno vlogo, ki se kaže v odločenosti sedanje Evropske komisije, da socialne prednostne naloge in socialno pravičnost postavi v središče vseh svojih aktivnosti.
Zagon nedvomno imamo. Veseli naju, da je bil dosežen prvi dogovor za revizijo direktive o napotitvi delavcev, ki je pomemben korak pri uveljavljanju načela enakega plačila za enako delo.
Pred nekaj tedni pa so se evropska komisija, evropski parlament in države EU dogovorili o evropskem stebru socialnih pravic. Steber določa 20 načel za boljše življenjske in delovne razmere za evropske državljane. Gre za skupno zavezanost vrednotam in pravicam, za katere se zavzemamo vsi – od enakosti do socialne zaščite, od pravičnih delovnih razmer do vseživljenjskega učenja. Razglasitev stebra na vrhu v Göteborgu bo pomemben korak k bolj socialni Evropi.
Vrh bo ključen dogodek za razpravo o prihodnosti Evrope. Osredotočili se bomo na to, kako izboljšati dostop do trga dela in zaposliti več ljudi, zlasti žensk, kjer je napredek prepočasen. Razpravljali bomo o tem, kako zagotoviti pravična delovna mesta in dostojne delovne razmere, tudi za nove oblike dela, na vsej naši celini. Preučili bomo, kako zagotoviti boljše upravljanje tranzicij in mobilnosti v naši Uniji, vključno z opremljanjem posameznikov s pravimi znanji in spretnostmi, da bodo na svoji poklicni poti lahko opravljali delo na različnih delovnih mestih. Ob koncu vrha bodo voditelji EU razpravljali tudi o prihodnosti izobraževanja in kulture v EU.
Evropa, za kakršno si prizadevamo, postavlja skrbi in interese ljudi na prvo mesto. Cilj vrha v Göteborgu je doseči, da bi se temeljne vrednote in prednostne naloge, kot so vključujoča rast, pravične delovne razmere in močan socialni dialog, trdno zasidrale v prihodnost naše Unije. Navsezadnje to od nas pričakujejo evropski državljani.
Stefan Löfven je predsednik vlade Kraljevine Švedske.
Jean-Claude Juncker je predsednik evropske komisije.