V smer umiritve položaja v Siriji, ki ne izključuje Bašarja Al Asada, je šla konec tedna skupna deklaracija z ZDA, za katero se je Vladimir Putin zavzel na ponedeljkovem srečanju v Sočiju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Rusija in ZDA sta deklaracijo, v kateri je govor o skupnem boju proti IS ter o suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Sirije, sprejeli na robu nedavnega azijsko-pacifiškega vrha v Vietnamu. Erdogan, ki je proti Asadu dolgo časa podpiral nekatere arabske uporniške skupine, pa jo je pred prihodom v Soči kritiziral, tudi zato, ker naj bi bila v prid sirskim Kurdom. Rekel je, da če za Sirijo ne pride v poštev vojaška rešitev konflikta, kot piše v deklaraciji, naj ruska in ameriška stran umakneta svoje vojake. Po pogovoru s Putinom v Sočiju je vendarle dejal, da je rusko-ameriška deklaracija pomembna za Turčijo.
Spor zaradi Kurdov
Putin in Erdogan sta na novinarski konferenci v Sočiju podprla ženevska pogajanja pod pokroviteljstvom Združenih narodov, a nista omenjala kongresa narodov Sirije, na katerem se želi Rusija posvetovati s predstavniki različnih sirskih etničnih in verskih skupin o povojni ureditvi Sirije. V Kremlju so nameravali kongres organizirati 18. novembra, vendar ga bodo verjetno preložili. Najbrž zato, ker je za Erdogana nesprejemljivo, da namerava Putin nanj povabiti stranko sirskih Kurdov PYD, ki jo ima Ankara za del prepovedane delavske stranke turških Kurdov PKK. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v Sočiju izjavil, da Turčija ni proti kongresu narodov Sirije. Dodal pa je: »Vendar je pomembno, da bo kongres dobro pripravljen. Nobena teroristična skupina ne sme biti povabljena.«
Vsaka krepitev Kurdov, tudi zunaj meja Turčije, pomeni za Ankaro veliko tveganje. Zlasti to velja za morebitni nastanek kakšne neodvisne kurdske države, saj bi ta prej ali slej prišla na dan z iredentističnimi zahtevami, v Turčiji pa živi kar 15 milijonov Kurdov! Sicer se zdaj za Kurde močno zavzema Savdska Arabija, ki se hoče s tem maščevati Turčiji, ker ta brani Katar. Menda se lahko Ankara zahvali samo Washingtonu, ki brzda Riad, da iraški Kurdi nimajo samostojne države.
Letos že peto srečanje
Putin in Erdogan sta pogovore v Sočiju izkoristila tudi za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Na novinarski konferenci sta omenila, da ruski koncern Rosatom gradi jedrsko elektrarno na jugu Turčije, ki naj bi – kot prva turška jedrska elektrarna – začela delovati leta 2023.
Erdogan je pozdravil izboljšanje odnosov z Rusijo, o čemer priča dejstvo, da je to že njuno peto srečanje v osmih mesecih. Že zelo daleč je november 2015, ko so se po turški sestrelitvi ruskega vojaškega letala odnosi močno zaostrili. Poleti 2016 so se izboljšali, od jeseni 2016 pa lahko že govorimo o rusko-turškem zavezništvu. Turčija, ki ima v Natu drugo največjo vojsko, je pred dvema mesecema podpisala pogodbo z Rusijo o nakupu raket S-400 v vrednosti dveh milijard evrov. Erdogan se sicer že nekaj časa oddaljuje od EU in ZDA.
