Povsem drugačna slika bo odslej pričakala bolnike iz osrednjeslovenske regije, ko bodo v prestolnici potrebovali nujno medicinsko pomoč. V barvo krvi odeta nova čakalnica ljubljanske urgence je zdaj prostorna, prav tako sta v novih prostorih zadihali internistična prva pomoč Interne klinike UKC Ljubljana in splošna nujna medicinska pomoč Zdravstvenega doma Ljubljana. Službi sta se preselili iz zastarelih prostorov, ki so obsegali okoli 600 kvadratnih metrov, na novozgrajenih 1300 kvadratnih metrov. Še naprej bosta delovali skupaj, tako da bo vsak bolnik obravnavan na enem mestu – ne glede na to, katerega specialista in preiskave bo potreboval.
»Po dveh dneh še nismo prav domači, a se zelo veselimo dela. Vzdušje bo zagotovo boljše, saj ti prostori bolnikom zagotavljajo večje dostojanstvo,« sta ocenili medicinski sestri, ki pričakujeta, da bodo zdaj vsi v manjšem stresu. Sploh ker imajo na voljo več opreme. »Ne bo se treba več odločati, kateri primer je nujnejši, zdaj bo za vse dovolj.«
Zadosten prostor ima po novem tudi 24-urna bolnišnica, kjer so med bolniki pregrade, ob vsaki postelji je dovolj prostora še za spremljevalce. »Nikoli ni prijetno priti sem, ampak seveda je bolje, prej so bili drug na drugem, ležali so več ur na hodnikih,« je strnila starejša Ljubljančanka, ki je danes prvič doživela, da so jo vprašali, ali bi želela z možem naprej.
Ponoven poziv
Dostop do nove urgence je možen iz Njegoševe ulice, peš pa je še vedno mogoče do vhoda priti iz Bohoričeve ulice, iz katere je bil urejen dostop do urgentnega bloka med desetletnim čakanjem na nove prostore. Graditi so jih začeli že leta 2007, saj so prostori iz leta 1977 postajali očitno premajhni za kakovostno delo, vendar se je že čez dve leti prepotrebna naložba ustavila. Od marca 2012 do julija 2015 je gradnja stala, čeprav bi morala biti prioritetna, je spomnil predsednik vlade Miro Cerar.
Njegova vlada je za drugo fazo gradnje nove urgence namenila 22,5 milijona evrov in dodatne tri milijone za opremo. Premier je imel danes tudi čast prerezati trak in slovesno odpreti novo pridobitev ljubljanske urgence, medtem ko je vodstvo ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra ostalo v ozadju. Prvi mož Andraž Kopač in strokovna direktorica Marija Pfeifer, ki sta z ramo ob rami stala na nasprotnem polu, stran od ministrice in premierja, nista prišla do besede, je bil pa zato v svojem govoru dolg in jasen Cerar.
»Ne morem mimo dejstva, da sem te dni izrekel javni poziv, da mora zaradi številnih težav in zapletov v vodstvu UKC priti do sprememb. Pričakujem, da bo na podlagi objektivne odgovornosti moj poziv spoštovan in da bo pristojno telo storilo tisto, kar mora,« je bilo njegovo sporočilo pred popoldansko sejo UKC. Podkrepil ga je z izjavo, da bodo namenili dodatnih 135 milijonov evrov za sanacijo bolnišnic, vendar jih ne bodo dali v upravljanje tistim, ki so bolnišnice pripeljali v slabo stanje. »Vztrajali bomo pri strokovnih in kompetentnih sanacijskih upravah,« je sklenil.
Razpis že spomladi?
Ob odprtju novih prostorov urgentnega bloka, ki vsako leto sprejeme okoli 150.000 pacientov, je vzniknilo še vprašanje, kdaj bo sledila tretja faza projekta. Vodja internistične prve pomoči Hugon Možina je javno podal prošnjo, naj se ta čim prej nadaljuje, saj nove prostore potrebuje tudi urgentni kirurški blok. Po njegovih besedah je zdaj poskrbljeno za dobro tretjino bolnikov, kronične bolnike in nujne nepoškodovane bolnike brez napotnice, brez novih prostorov pa so ostali poškodovanci. Teh sprejmejo okoli 75.000 na leto.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je odločena, da bo njegovo prošnjo uresničila. Napovedala je, da bi lahko razpis za gradnjo objavili zgodaj spomladi. Poleg prenove tako imenovane travme tretja faza, vredna 70 milijonov evrov, predvideva združitev laboratorijev, izvedbo prometnega terminala z reševalno postajo, štiri operacijske dvorane v prvem nadstropju, dispečerski center, enoti intenzivne terapije in prvo fazo sterilizacije.
