Ena takšnih jedi, ki nas grejejo v hladnem in turobnem vremenu, je starodavna francoska enolončnica cassoulet (izgovorimo kasulé). Jed izvira z juga Francije (Toulouse, Carcassonne in Castelnaudary) in v izvirniku vsebuje svinjske klobase, gosja ali račja bedra in mast, ponekod ovčetino, svinjske kože in beli fižol. Tradicionalno jo pripravljajo na ognju v stožčasti glineni posodi (na fotografiji), ki ji pravijo cassole, in sicer tako, da posode nikoli ne umijejo, ampak takoj, ko cassouleta zmanjka, pripravijo svežega. Zasušene ostanke, ki se držijo posode, pri tem deglazirajo, s čimer nastane nekakšna osnova. V tej na štedilniku oziroma nad ognjem skuhajo fižol in meso, nato pa posodo za več ur postavijo v pečico, kjer se jed počasi zapeče. Pri tem na površini nastaja skorja, ki jo vedno znova vmešajo v jed. Pravijo, da mora imeti dober cassoulet sedem skorij. No, jed dandanes pripravljajo nekoliko drugače, saj nima vsakdo lončenih posod in ognjišča sredi kuhinje. Zagotovo vam bo odlično uspel po naslednjem receptu, ki ga lahko po svoji vesti tudi nekoliko prilagodite.
Cassoulet
Za osem lačnih potrebujemo 500 g prekajenih svinjskih rebrc, 400 g piščančjih beder, 2 para kranjskih klobas, oljčno olje (v izvirniku gosja ali račja mast), 2 veliki čebuli, 4 stroke česna, ščepec timijana, 1 velik korenček, 800 g odcejenega kuhanega belega fižola (če nimate domačega, se obnese tudi tisti iz pločevinke), 400 g koščkov paradižnika iz pločevinke (v sezoni uporabimo svež paradižnik, 1 lovorov list, morsko sol in sveže zmlet črni poper, 150 g svežih krušnih drobtin.
Pečico segrejemo na 180 stopinj. Rebrca narežemo na enakomerno velike kose, klobaso pa na kolobarje. Bedrca operemo in osušimo. V velikem loncu z debelim dnom in stenami ter z ognjevarnim pokrovom (izvrstno se bo obnesla litoželezna posoda) segrejemo olje ali mast ter na močnejšem ognju po etapah zapečemo obe vrsti mesa in klobase, da vse dobi lepo zlatorjavo barvo. Pečeno meso sproti zlagamo v drugo posodo in shranimo na toplem. V istem loncu na maščobi, ki je ostala od pečenja mesa, popražimo drobno nasekljano čebulo. Ko postekleni, dodamo nasekljan česen. Posujemo s timijanom in pražimo še kakšno minutko, nato dodamo na tenke kolobarje narezan korenček. Vse skupaj pražimo približno tri minute, da dobimo aromatično zmes, ki bo dala cassouletu značilen okus. Nato v lonec stresemo odcejen fižol in koščke paradižnika ter narahlo pomešamo. V lonec vrnemo vse pečeno meso. Dodamo lovorov list, pomešamo in zalijemo z vrelo vodo, ravno toliko, da je gladina kak centimeter nad popraženo zmesjo. Ko zavre, po potrebi dosolimo, upoštevajmo pa, da so precej slani že rebra in klobase. Jed v vsakem primeru močneje popopramo in dobro premešamo, nato pa pokrijemo s pokrovom. Lonec postavimo v razgreto pečico in počasi pečemo približno tri ure. Vsake toliko preverimo, ali se vse lepo peče, da se ne bi kaj zažgalo ali pa da tekočina ne bi preveč izhlapela. V tem primeru dolijemo malo vrele vode ali kakršne koli jušne osnove, če jo imamo pri roki. Ko je cassoulet lepo gost (ampak sočen) in je videti pečen, ga vzamemo iz pečice, odkrijemo in posujemo z debelo plastjo krušnih drobtin, ki naj se nekoliko napijejo. Odkrito posodo porinemo nazaj v pečico, vključimo žar in gratiniramo nekaj minut, pri čemer pazimo, da se drobtine ne zažgejo. Ko so zlatorjavo zapečene, je jed gotova. Počiva naj približno deset minut, nato lonec postavimo na sredino mize in naj si vsak nadeva sam. Zraven postrežemo dober svež kruh in zeleno oziroma sezonsko solato ter krepko rdeče vino, imenitna izbira bo kraški teran ali mladi refošk.
