Po mnenju varuha človekovih pravic ni nobenih razlogov za to, da država ne bi za delovanje zasebnih in javnih šol zagotovila povsem enakih pogojev. »Če se je država odločila del šolstva prepustiti zasebni pobudi, mora zagotoviti tudi enake pogoje za delovanje. Tudi v zdravstvu se dopolnjujeta zasebno in javno, pa nihče ne pomisli, da bi opravljene storitve zasebnikom, ki so del javnega zdravstva, plačevali manj kot javnim zavodom,« je v izjavi za javnost po srečanju z direktorjem waldorfske šole Iztokom Kordišem zapisala Vlasta Nussdorfer.
Varuhinja: Javno šolstvo je dovolj zaščiteno
»Različno plačevanje vsebinsko enakih storitev je diskriminatorno«, poudarja Nussdorferjeva, zato je po njenem treba 86. člen ZOFVI (ki določa, da država ali lokalna skupnost za izvedbo javnoveljavnega programa zasebnim šolam zagotavlja 85 odstotkov sredstev) spremeniti, »ne pa diskriminacije vgrajevati celo v ustavo«. Varuhinja nasprotuje vsakršni spremembi ustave, ki bi »vsebinsko pomenila izigravanje odločbe ustavnega sodišča«. Po mnenju varuhinje veljavna zakonodaja vsebuje tudi dovolj »varovalk«, ki ščitijo javno šolstvo, zato niso potrebne nikakršne določbe o različnem financiranju enakih oziroma enakovrednih storitev.
Šimenc: Države niso dolžne financirati zasebnih šol
Po mnenju dr. Marjana Šimenca, profesorja za filozofijo in sociologijo edukacije na filozofski in pedagoški fakulteti ljubljanske univerze, varuhinja s svojim nepoznavanjem zadev zmanjšuje ugled in avtoriteto urada, ki ga vodi. Ugotavlja, da očitno ni preučila človekovih pravic na področju izobraževanja in odločb evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanašajo na zasebne šole. Če bi to storila, bi namreč ugotovila, da iz teh dokumentov jasno sledi, da države niso dolžne financirati zasebnih šol.
Varuhinja tudi povsem napačno ugotavlja, da se je država odločila del šolstva prepustiti zasebni pobudi. To ne drži, poudarja Šimenc, ker to ni stvar odločitve države. Država je le omogočila ustanavljanje zasebnih šol, k temu pa jo zavezujejo mednarodne konvencije in deklaracije o človekovih pravicah. »Kaže, da se varuhinja ne spozna na človekove pravice,« je oster Šimenc. Zavedati bi se tudi morala, dodaja, da v ustavi piše, da je Slovenija socialna država, nič pa o tem, da je treba uvajati tržne mehanizme na vsa področja družbe.
Prav tako po njegovem ne vzdrži analogija z zdravstvom. »To ve vsak, ki je kdaj obiskal zasebnega zdravnika. Ta mu je izdal račun – razen v primeru, da je imel koncesijo. Enako velja tudi za zasebne šole: če imajo koncesijo, so financirane kot javne šole,« pravi Šimenc, »varuhinja tu torej trka na odprta vrata.«
