Predsednik Emmanuel Macron je obiskal vseh šest krajev hkratnih terorističnih napadov v Parizu in predmestju Saint-Denis, ki jih je organizirala Islamska država. Spremljal ga je prejšnji predsednik François Hollande, ki je bil ena od tarč napada, ko je na stadionu v Saint-Denisu gledal nogometno tekmo med Francijo in Nemčijo, a se teroristom ni uspelo prebiti na stadion, zato so eksplozije izvedli pred njim. »Ko smo slišali prvo detonacijo, nismo vedeli, da gre za teroristični napad,« je Hollande pripovedoval v nedeljo zvečer v televizijskem dnevniku France2. »Vedeli smo šele po drugi detonaciji. Vsa moja pozornost je bila usmerjena v to, da preprečim paniko na stadionu. Ukazal sem, da se ne sme razkriti, da se dogaja nekaj nevarnega. S to odločitvijo v tistem trenutku smo gotovo rešili številna življenja.«
Od Charlieja do Nice
Obdobje terorizma v Franciji se je začelo januarja 2015 z napadi na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo in na judovsko trgovino. A če so bili tedaj v Parizu žrtve novinarji, karikaturisti in Judje, za teroriste 13. novembra ni bilo več pomembno, koga, ampak koliko ljudi bodo ubili. Podobno je bilo 14. julija 2016 v Nici, ko je umrlo 86 ljudi. Po dnevniku Le Monde je šlo obakrat tudi za napad na način življenja Francozov: v Nici na družine in turiste, ki so praznovali nacionalni praznik v Nici, v Parizu na ljubitelje glasbe, športa, druženja. Koncertne dvorane, stadioni in gostinski lokali pa so v Parizu še naprej polni.
Macronovi ukrepi
Leta 2015 bi bilo menda manj terorističnih napadov v Franciji, če bi domače tajne službe bolj sodelovale druga z drugo. Zelo pomembna je bila zato pred nekaj meseci Macronova ustanovitev Nacionalnega centra za protiterorizem, ki koordinira delo vseh obveščevalcev in lahko zelo hitro svetuje predsedniku države, kaj storiti v določenem trenutku.
Poleg tega namerava Macron povečati število policistov in spet uvesti tako imenovane četrtne policiste. Stik četrtnih policistov s prebivalci revnih predmestij, ki so pogosto muslimani, bi moral postati tudi glavni vir informacij o potencialnih teroristih.
»Permanentno izredno stanje«
Sicer je Francija pred dvema tednoma končala 719-dnevno izredno stanje, ki ga je uvedel Hollande takoj po napadih 13. novembra 2015. Še vedno je prihajalo do terorističnih napadov, najhujši je bil v Nici. S pogostimi, a neučinkovitimi preiskavami na domovih in s hišnimi pripori, pri čemer so bile obakrat žrtve muslimani, pa so se dogajale zlorabe izrednega stanja. Vsaj tako trdijo organizacije za človekove pravice.
Vendar nasprotniki izrednega stanja niso pozdravili njegove odprave 1. novembra. Del določil iz izrednega stanja, ki omejujejo pravice posameznika nasproti organom pregona, je namreč pred tem prešel v nov zakon. Tako nekateri levičarji govorijo o permanentnem izrednem stanju. Problem bi denimo nastal, če bi na oblast prišla skrajna desnica in bi sistematično, na primer proti muslimanom in političnim nasprotnikom, zlorabljala nova zakonska določila. Predvsem se veliko moč daje notranjemu ministru, saj lahko preiskavo na domu ukažejo prefekti, visoki uradniki departmajev, ki so mu podrejeni. A za veliko večino Francozov je pomembna predvsem učinkovitost boja proti terorizmu, pri čemer imajo včasih tudi napačne predstave. Med drugim se jim zdi zelo pomembno, da vojaki patruljirajo na javnih mestih, kar v resnici ne povečuje varnosti, pač pa samo daje občutek večje varnosti.
