Gospod Cunningham je dober človek, samo za nekatere reči je slep, pojasnjuje oče svojima razburjenima otrokoma v slavnem ameriškem romanu Če ubiješ oponašalca pisateljice Harper Lee. Dobri človek gospod Cunningham je skušal skupaj s hordo belopoltih razgretežev linčati očeta, odvetnika, ki je v sodnem procesu branil temnopoltega moškega, po krivem obtoženega posilstva. Ta oče je nekakšno poosebljenje ne le poštenosti in morale, temveč tudi tiste vrste nazora, ki verjame, da je v vsakem človeku tudi nekaj dobrega. Problem te humanistične drže je, da zavestno ali nezavedno minimalizira pomen »reči«, za katere je ta dobri človek »slep«, da je zanj tudi Kukluksklan le »bolj politična organizacija kot kaj drugega«. Da je skratka ta dobri človek in odvetnik paradoksalno žal del večine, ki z zanikanjem problema prispeva k njegovemu poglabljanju.
V Clooneyjevem filmu Pokvarjeno predmestje, ki pravkar igra na Liffu, v istem času prav taki dobri (beli, rahlo slepi) Američani brutalno oblegajo hišo črnske druži...
