Število ogroženih območij se je od leta 2014, ko je bilo ogroženo eno od sedmih, s 35 povzpelo na 62, piše v poročilu, ki ga je Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN) danes razkrila na podnebni konferenci v nemškem Bonnu. Med najbolj ogroženimi ekosistemi so koralni grebeni, ki se zaradi zakisanosti morja belijo in ledeniki, ki se zaradi segrevanja ozračja talijo.
Poročilo je razkrilo, da se kar 29 odstotkov svetovne dediščine sooča z opazno povečano grožnjo zaradi podnebnih sprememb, sedem odstotkov - med njimi tudi močvirje v nacionalnem parku Everglades v ZDA in jezero Turkana v Keniji - pa jih je označenih kot kritičnih.
»Podnebne spremembe delujejo hitro in ne prizanašajo najlepšim zakladom našega planeta,« je povedal direktor IUCN Inger Andersen. »Stopnja in hitrost, s katerima podnebne spremembe škodujejo naši naravni dediščini, kažeta na nujne in ambiciozne nacionalne zaveze in ukrepe za implementacijo pariškega sporazuma,« je dodal.
Prva konferenca odkar so se ZDA umaknile iz pariškega sporazuma
Države so se na letošnji konferenci zbrale, da bi na njej napravile nove korake v smeri oblikovanja skupnih pravil za primerjanje in ocenjevanje načrtovanih ukrepov zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in njihovega stopnjevanja skozi leta. Gre tudi za prvo podnebno konferenco, odkar se je ameriški predsednik Donald Trump odločil ZDA umakniti iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Leta 2015 se je skupno 195 držav in EU v Parizu zavezalo omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevale pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje. Doslej je svet že prestopil mejo ene stopinje Celzija. Sporazum je doslej podpisalo 197 pogodbenic, ratifikacij se je nabralo 169.
