Za dogodek, ki združuje še neuglasbena besedila Gregorja Strniše in glasbo dua Silence, je to pravzaprav presenetljiv izid. Kar ni toliko posledica neposrečenega, kontingentnega izbora Strniševih verzov, ki se ne povezujejo v jasno poantirano celoto, pa tudi odmik od klasične popevkarske orkestracije v elektronsko sodobnost, v kateri prevladuje temačnejša atmosfera ritmičnih obrazcev, ni zgrešen. Oba elementa (in še drugi: video, scena, kostumi) se namreč umakneta v ozadje močni odrski prezenci hišnega ansambla z gosti, predvsem pa fokus nenehno vleče k nastopajočim iz Centra z

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.