Primer sirskega begunca Ahmada Šamieha, ki ga ministrstvo za notranje zadeve želi vrniti na Hrvaško, je sprožil burne odzive dela politike, nevladnih organizacij, civilnodružbenih gibanj, intelektualcev, športnikov. Ogorčeni so, ker slovenska država še naprej sledi golemu formalizmu za ceno človekovih pravic. Namestnik vodje poslanske skupine SD Jan Škoberne se je zavzel za to, naj vlada »opusti izključujočo tehnokratsko dojemanje« tega področja zakonodaje. Na ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar je naslovil poslansko pobudo, v kateri jo poziva, naj ministrstvo nemudoma začne azilni postopek za Ahmada Šamieha in druge ljudi, »ki s svojim prizadevanjem izkazujejo in kreirajo pozitivno klimo potrebne integracije beguncev v Sloveniji ali jim posebne situacije narekujejo, da je zanje bolje, da ostanejo v Sloveniji«.
Več kot 500 podpisov romalo na ministrstvo
Škobernetovo mnenje deli več kot petsto podpisnikov, ki pozivajo »za intervencijo v dublinskem postopku Ahmada Šamieha«, naslovljeno na notranje ministrstvo. Med podpisniki so številni znanstveniki in profesorji različnih strok (Marina Lukšič Hacin, Svetlana Slapšak, Boris Vezjak, Irena Šumi, Tone Kregar…), pravni strokovnjaki (Vasilka Sancin, Dominika Švarc Pipan, Dragan Petrovec…), politiki (Ivo Vajgl, Tanja Fajon, Luka Mesec… ), športniki (Peter Prevc, Robert Kranjec, Saša Dončić…), kulturniki (Pero Lovšin, Iva Babić, Anja Golob…) in novinarji s predsednico Društva novinarjev Slovenije Petro Lesjak na čelu. Več podpisnikov napoveduje, da bodo v prihodnjih dnevih Šamiehu na različne načine izrazili podporo.
Februarja bo minilo dve leti, odkar je Šamieh iz sirske vojne pribežal v Slovenijo. Medtem ko je čakal na sodne mline, je bil dejaven. Vsak dan se je učil slovenščine, da danes lahko komunicira v jeziku svoje druge domovine, kot rad pove. Nato je prijel za škarje in brivski aparat ter postal prepoznaven brivec. Strigel je na festivalih, tudi na Ani Desetnici in na turnirju v malem nogometu. Stkal je številne prijateljske vezi in sodeloval v več projektih. Organiziral je izlete za begunce, bil eden od tistih, ki so začeli vzpostavljati migrantski center Ambasada Rog, kjer so tudi na njegovo pobudo začeli kuhati brezplačna kosila za socialno ogrožene. Sodeloval je še v dveh projektih ministrstva za kulturo. O njem so v okviru evropskih projektov snemali dva koprodukcijska filma.
»Ahmad naj ostane pri nas, ker koristi Sloveniji,« je svoj podpis utemeljil profesor ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc. Podobnega mnenja je igralec Boris Cavazza: »Prav neverjetno je, da so sploh prišli na idejo o deportaciji človeka, ki dela takšne stvari. Že to, da se je tako hitro naučil slovenskega jezika, je hvale vredno. Morali bi se mu pokloniti, ne pa delati z njim kot s kriminalcem. Ne vem, zakaj nekateri športniki takoj dobijo državljanstvo, njega pa hočejo odgnati.«
Sloveniji Šamieha ni treba vrniti na Hrvaško
Ministrstvo za notranje zadeve rado poudari, kako pomembno je povezovanje beguncev v družbo. Ne nazadnje je vlada letos ustanovila urad za oskrbo in integracijo migrantov. Ahmad Šamieh je, čeprav nima statusa begunca, že vključen v družbo. Zdaj mu grozi, da bo iz nje izključen. Da je vključevanje na takšen način izjemnega pomena, je ob obisku Slovenije poudaril evropski komisar za človekove pravice Nils Muižnieks.
Jedro pravnega dela zgodbe je v razumevanju julijske sodbe sodišča EU v Luksemburgu, s katero je senat naložil odločitev slovenskemu vrhovnemu sodišču; sodba je pomenila, da Slovenija Šamieha lahko vrne na Hrvaško. Toda to ne pomeni, da ga mora vrniti. V obrazložitvi je namreč sodišče državam članicam, v tem primeru Sloveniji, sporočilo, da lahko v duhu solidarnosti uporabijo klavzulo o suverenosti. Iz Luksemburga so torej v Ljubljano poslali namig, da lahko Slovenija uporabi diskrecijo iz 17. člena dublinske uredbe, po kateri lahko države kadarkoli in v kateremkoli primeru same obravnavajo prošnje za azil. Slovenska vlada to prakso redko uporabi. Od leta 2014 je diskrecijsko klavzulo uporabila v treh primerih, v katere je bilo vključenih devet ljudi.
Peticijo je podpisal tudi avtor tega članka.
