Vsako od zgoraj naštetih podjetij posebej v ta projekt vlaga milijarde dolarjev in okoli sebe zbira zdravnike, farmacevte, kemike in biologe. S pomočjo novih računalniških programov hočejo priti do novih načinov diagnosticiranja bolezni, novih načinov zdravljenja, novih zdravil in na tak način premagati številne bolezni, tudi in predvsem raka. Zdravnike in medicinske sestre naj bi v prihodnosti v veliki meri zamenjali računalniški programi.
Bolan človek kot računski problem
Microsoft ima v ta namen v bližini Seattla raziskovalni center, v katerem dela več kot tisoč znanstvenikov in strokovnjakov, z njimi pa drugod po ZDA in svetu sodeluje vsaj še enkrat toliko ljudi. »Medicina je zaradi digitalizacije in tehničnega napredka zrela za revolucijo,« je za nemški tednik Der Spiegel dejal Peter Lee, vodja raziskav v Microsoftu. Računalniških programov pa ne razvijajo več ljudje, ampak se razvijajo sami od sebe in s pomočjo razpoložljivih podatkov. »To bo spremenilo vsa področja našega življenja,« pravi Christopher Bishop, vodja Microsoftovega laboratorija v Cambridgeu. Na tej veliki spremembi temelji tudi prizadevanje, da bi prišlo do revolucije v zdravstvu. Medicina je bila doslej premalo natančna in temeljita, stroji pa naj bi to spremenili.
V Microsoftu in drugih asih Silicijeve doline izhajajo iz predpostavke, da dešifriranje bioloških dejstev in razumevanje bolezni s pomočjo razpoložljivih podatkov veliko bolje od zdravnika opravi sofisticiran računalniški program. Že zdaj lahko sistem umetne inteligence IBM ugotovi avtizem pri šestmesečnem dojenčku, torej veliko prej, preden se pojavijo simptomi. Na univerzi Stanford pa so razvili sistem umetne inteligence, ki lahko bolje od vsakega kardiologa iz elektrokardiograma (EKG) ugotovi, v čem so težave s srcem. Sploh pa obstajajo računalniški programi, ki že v nekaj minutah razkrijejo genom vsakega posameznika.
Vse lažje je namreč narediti analizo ogromnega števila podatkov, ker je razvoj umetne inteligence čedalje hitrejši. Vse bolj pa bo umetna inteligenca razvijala tudi nova zdravila, nove načine zdravljenja, predvsem bo lahko čedalje natančneje razumela, kaj se dogaja v celicah posameznega človeka. Bolnik je tako zveden na problem, ki ga lahko reši računalniški program.
Amazon samo lani vložil 16 milijard
Google se na primer zdaj ukvarja tudi z vprašanjem, kako bi računalnik prepoznal kožnega raka na fotografiji. Kalifornijski tehnološki asi poskušajo prav tako doseči, da bo mogoče napovedati srčni infarkt s pomočjo umetnih nanodelcev v krvi, ki posredujejo informacije računalniku. Poleg tega poskušajo 24 ur na dan nadzirati, kakšne so vrednosti železa, sladkorja, kalija, holesterola, inzulina in drugih snovi v krvi. Raziskujejo seveda tudi, kako bi lahko pri nekem bolnem posamezniku uporabljali podatke o drugih istovrstnih bolnikih, rezultate kliničnih raziskav in študije.
Tako naj bi se novi Microsoftovi stroji naučili branja besedil, saj je velika večina medicinskega znanja posredovanega v tekstih. Inteligentna programska oprema naj bi tako v primeru bolnika z določeno vrsto raka preučila vso znanstveno literaturo, preden bi izbrala zdravilo, ki bi bilo primerno za to vrsto raka in za posameznika s takšnim genomom. Še več, rakavim celicam bi spremenili njihov kod in jih drugače programirali, tako da to sploh ne bi bile več rakave celice.
Denarja jim za vse to ne primanjkuje. Amazon je v tovrstne raziskave samo lani vložil 16 milijard dolarjev (14 milijard evrov), Google 14 milijard dolarjev, Microsoft 12, Apple 10 in Facebook 6 milijard dolarjev. Nemški Bayer, ki je eno največjih farmacevtskih podjetij na svetu, je na primer v ta namen vložil »samo« 5,2 milijarde dolarjev.
Znameniti ameriški regulator Urad za živila in zdravila (FDA) se je odločil, da bo pospešeno odobraval medicinske produkte novih tehnologij, da bi jih omenjeni koncerni iz Silicijeve doline lahko hitreje ponudili na trgu. Menda je to rešitev za zadolžene zdravstvene blagajne, saj naj bi umetna inteligenca pocenila zdravstvene storitve.
