Najbolj težavne endemske bolezni so malarija, gobavost in tuberkoloza. 40 odstotkov vseh primerov kuge je zabeleženih na Madagaskarju. Zaradi slabe higiene in prenaseljenosti so pogoste tudi parazitne okužbe črevesja. Poleg tega je na otoku močno pomanjkanje medicinskega osebja. Zato se na Madagaskar naslednje leto odpravlja skupina petih študentk medicine in dentalne medicine, kjer bodo v okviru humanitarno-medicinske odprave domačinom nudile nujno potrebno medicinsko oskrbo. Odprava je organizirana pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, podprlo pa jo je tudi ministrstvo za zdravje. Načrtujejo, da bodo poskrbele za oskrbo lokalnih ambulant in misijona z medicinsko opremo, preventivo in ozaveščanje o zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, varni spolnosti, ustrezni ustni higieni in prehrani.
Najbližji rentgen oddaljen 770 kilometrov
»Dispanzer je sestavljen iz lekarne in treh ambulant, od katerih je ena namenjena zobozdravstveni oskrbi. Opremljenost je zelo skromna, pri postavitvi diagnoze si največkrat lahko pomagamo samo z pogovorom in pregledom bolnika, medtem ko nimamo dostopa do osnovnih laboratorijskih ali slikovnih preiskav,« razloži absolventka splošne medicine in članica odprave Barbara Viltužnik in doda, da je »najbližji rentgen oddaljen 770 kilometrov, kar je za razmere v Sloveniji nepredstavljivo. Pomagata nam tudi dve nuni, ki sta izučeni kot medicinski sestri in v času, ko v Matangi ni nobene odprave, skrbita za dispanzer«.
Zaradi velike revščine in parazitnih okužb je velika večina pacientov otrok, ki imajo zaradi podhranjenosti oslabljen imunski sistem. Otroci so slabo precepljeni, zato so hud problem tudi nalezljive bolezni, kot so vodene koze in ošpice, ki so za oslabele otroke še posebej nevarne. Najpogostejši vzrok za smrt otrok mlajših od pet let pa je še vedno malarija.
Na prebivalca šestnajstkrat manj zdravnikov kot pri nas
Vitulžnikova še opozarja, da lahko pot do najbližje ambulante ali bolnišnice zaradi slabih cestnih povezav ali oddaljenosti traja tudi več dni, nekateri se po pomoč odpravijo celo peš. Ker so zdravstvene storitve plačljive, si jih marsikdo ne more privoščiti. Že pri nas primanjkuje zdravnikov, tam pa je to še toliko bolj izrazito: na enega prebivalca imajo kar šestnajstkrat manj zdravnikov kot pri nas.
Tovrstni humanitarni projekt je velik finančni zalogaj, saj je treba nakupiti zdravila, sanitetne pripomočke, medicinsko opremo in cepiva. Odprava se v celoti financira z donatorskimi sredstvi, ki jih je možno prispevati z nakazilom na transakcijski račun, objavljen na spletni strani odprave, z nakupom majic in ročno izdelanih nahrbtnikov ali z SMS-om s ključno besedo AFRIKA oziroma AFRIKA5, poslanim na 1919. Pripravljajo tudi dobrodelni stand-up večer, ki bo 8. decembra v 10ki, klubu smeha v Ljubljani. Porabo sredstev nadzira Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in jamči, da bodo porabljena izključno za odpravo.
