Tako kot pred dobrima dvema tednoma je bilo tudi tokrat jasno, da bodo pogajanja finančne ministrice Mateje Vraničar Erman z evropsko komisarko Margrethe Vestager v Bruslju o prodaji naše največje banke NLB oziroma o uresničitvi zavez, danih evropski komisiji, trda. Slovenska vlada namreč vztraja pri finančni kompenzaciji NLB državi, namesto da bi prodali hčerinske banke NLB na Balkanu. Povedano drugače: slovenska stran se zavzema za to, da bi namesto prodaje hčerinskih podružnic NLB na Balkanu banka plačala denarno kazen v višini 360 milijonov evrov (oziroma v višini najmanj 75 odstotkov knjigovodske vrednosti balkanskih bank); ta sredstva bi NLB v več delih nakazala v tako imenovani sklad skladov, namenjen za financiranje malih in srednjih podjetij.
Cerar »potipal« tudi pri Junckerju
Še pred pogajanji finančne ministrice Vraničar-Ermanove z evropsko komisarko Vestagerjevo je »teren« preverjal predsednik vlade Miro Cerar. O uresničitvi zavez glede prodaje naše največje banke se je pogovarjal s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Ta je po Cerarjevih besedah pozorno prisluhnil slovenskemu predlogu alternative prodaji NLB in pokazal razumevanje. A je Juncker ob tem povedal, da je za to vprašanje pristojna komisarka za konkurenco Vestagerjeva. »Pogovor z evropsko komisarko o sprejetih zavezah v zvezi z državno pomočjo NLB je bil zelo konkreten in konstruktiven, vendar ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj. Zato smo se odločili, da si vzamemo nekaj dni časa za premislek, nato pa znova sedemo za skupno mizo in najdemo rešitev,« je po pogovorih povedala Vraničar-Ermanova. O odprtih vprašanjih ni želela podrobneje govoriti, pa tudi datum naslednjega srečanja še ni določen. Slovenija bi bila po njenih besedah sicer pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se Evropski komisiji to zdelo potrebno, zato da bi ta sprejela osnovni slovenski predlog. Za kakšne dodatne ukrepe gre, ni jasno.
Zakaj Italijo obravnavajo drugače kot Slovenijo
Iz strokovnih krogov je slišati, da so prizadevanja Cerarjeve vlade proti prodaji NLB pravilna. To naši sogovorniki utemeljujejo s primerom Italije, ki na vse načine krši pravila igre pri sanaciji bančnega sistema, predvsem tu mislijo na reševanje banke Monte dei Paschi di Siena. Evropska unija je namreč šele poleti po številnih zapletih dokončno potrdila italijansko državno reševanje te najstarejše banke na svetu. Italijo bo to v prihodnjih petih letih stalo več kot pet milijard evrov. Naši sogovorniki poudarjajo, da so italijanski lobisti pri svojem delu v Bruslju očitno zelo uspešni. »To drži, ampak Italijani vse to dosegajo v dogovoru z evropsko komisijo,« opozarja Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Pri tem izpostavlja problem majhnosti Slovenije v primerjavi z Italijo in drugimi državami članicami EU. Mrak je do načina, kako se Slovenija z Brusljem pogaja o uresničevanju zavez glede prodaje naše največje banke, zelo kritičen. »Pri pogajanjih smo silno šibki. A to ni težava zdajšnje vlade, ampak težava na splošno. Mi se dejansko teh stvari ne lotevamo resno. Gledano formalno, pa smo v Bruslju seveda povsod zraven,« pojasnjuje Mrak. Po njegovem mnenju je pri vprašanju državnih pomoči izjemno pomembno, da ima država močno ekipo ekonomskih in pravnih strokovnjakov. »Za nobenega strokovnjaka ne vem, da bi bil v tej ekipi, in se zelo bojim, da v vladi to delajo sami. Vse to se ne nazadnje kaže tudi pri rezultatih pogajanj,« ocenjuje Mrak.
To, da je na čelu Evropske centralne banke trenutno Italijan Mario Draghi, je po Mrakovem mnenju sicer pomembno za reševanje italijanskih bank, vendar hkrati poudarja, da je Italija sistemska država Evropske unije, medtem ko je Slovenija mlada in predvsem majhna država članica. »To sicer ni prav, a žal tako je,« še pravi Mojmir Mrak.
