»Spominjam se, da sem bila pri približno enem tednu starosti ovita v roza odejico,« Rebecca Sharrock z lahkoto prikliče tako zgodnji spomin. »Vedno sem vedela, kdaj me je pestovala mama. Preprosto sem instinktivno vedno vedela in ona je bila moja najljubša oseba.«
Glede na to, da se najzgodnejši spomini pri večini ljudi začnejo okoli četrtega leta, bi morda lahko predvidevali, da so Sharrockovi opisi prej nostalgično sanjarjenje kot pa resnični spomini. Toda 27 letnica iz avstralskega mesta Brisbane nima spomina kot ga ima večina ljudi, saj trpi za diagnozo izjemno superiornega avtobiografskega spomina (HSAM). To edinstveno nevrološko stanje pomeni, da se lahko Sharrockova spomni prav vsega, kar je kadarkoli v preteklosti doživela.
Ljudje s HSAM-om se namreč lahko takoj brez kakršnegakoli napora spomnijo, kaj so delali, kaj so bili oblečeni ali kje so bili ob kateremkoli času. Lahko se spomnijo tako novic, kot osebnih dogodkov in to z vsemi fotografskimi podrobnostmi in z natančnostjo, ki se lahko kosa z videoposnetkom.
Do sedaj znanih le 60 oseb s HSAM
Sharrockova je dolgo mislila, da imajo vsi takšen spomin. Vse do nekega dne, ko so jo starši povabili k gledanju prispevka na televiziji o ljudeh s HSAM-om. »Bilo je 23. januarja 2011«, se spominja. »Ko so ljudje pripovedovali o svojih spominih in je novinar vzklikal 'to je neverjetno', sem starše vprašala, zakaj pravi, da je to neverjetno in ali ni to normalno.« Starši so ji pojasnili, da to ni normalno in da so sumili, da gre pri njen za isto stanje kot pri ljudem, o katerih je tekla beseda na televiziji.
Potem ko je Avstralka stopila v stik z akademiki, ki so bili omenjeni na televiziji, so jo testirali in leta 2013 postavili diagnozo. HSAM so sicer odkrili šele v začetku leta 2000 in do sedaj je znanih le 60 oseb s tem sindromom.
Ljudje s HSAM imajo večji senčni reženj
Zakaj se rodijo ljudje s redkim sindromom HSAM zaenkrat še ni povsem jasno, saj je področje še relativno novo in raziskave še vedno potekajo. Nekatere raziskave kažejo, da je stanje med drugim lahko povezano tudi s senčnim režnjem, saj je ta pri posameznikih s HSAM večji kot pri drugih ljudeh.
Pri ljudeh s HSAM so spomini zabeleženi z živimi podrobnostmi, toda kljub temu, da so zanimivi za znanost, so za ljudi, ki to doživljajo, lahko nadležni.
Nekateri posamezniki s HSAM-om opisujejo svoje spomine kot zelo organizirane, toda Sharrockova, ki je tudi avtistična, jih opisuje kot »neurejene«, poleg tega ji nenehno podoživljanje spominov povzroča glavobole in nespečnost.
Sharrockovi sindrom povzroča še toliko več težav, saj se sooča tudi z depresijo in anksioznostjo. Zaradi svojega izjemnega spomina se počuti kot časovnem stroju. »Če se spominjam dogodka, ki se je zgodil, ko sem bila stara tri leta, nanj reagiram kot triletnica, čeprav imam um in zavest odraslega človeka.« Ta razlika med srcem in glavo pa vodi v zmedo in tesnobo. Avstralka se je sčasoma naučila, da mora uporabljati pozitivne spomine, da bi prekrila negativne: »Na začetku vsakega meseca izberem vse najboljše spomine preteklih let.« Podoživljanje pozitivnih dogodkov ji pomaga pri soočanju z »invazivnimi spomini«, ki jo potrejo.
