Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME). Okužba s tem virusom pušča obolelim hude in dolgotrajne zdravstvene posledice, za odstotek bolnikov je celo usodna. Zdravljenje bolezni poteka zgolj podporno, saj zdravila ni. Imamo pa zelo učinkovito cepivo, ki bolezen prepreči.

A se veliko ljudi ne zaveda, da se lahko v Sloveniji srečajo z okuženim klopom skoraj vedno in povsod. Klopi so namreč aktivni vse od februarja do novembra in se ne zadržujejo le v gozdovih, kot zmotno meni veliko ljudi. Z vbodom okuženega klopa se lahko okužimo tudi v urbanih okoljih, v mestnih parkih, na igriščih, vrtovih, praktično povsod, kjer rastejo trave, pleveli in grmičevje. Ljubljana z okolico je po ogroženosti obolevnosti celo na tretjem mestu, takoj za Gorenjsko in Koroško. Najmanj možnosti za okužbo je zaradi klopom neugodnih bivanjskih razmer na Primorskem.

Zaradi zelo velike verjetnosti okužbe ob vbodu klopa se zdi podatek, da se pri nas proti KME cepi le sedem odstotkov ljudi (vsaj enkrat naj bi se jih cepilo okrog 15 odstotkov), skoraj nerazumljivo neodgovoren, vztrajno opozarja stroka.

Še zlasti nesorazmerna se zdi primerjava z Avstrijo, ki sodi med podobno endemična območja, a se pri njih že desetletja redno cepi 85 odstotkov populacije. Še pred štirimi desetletji se je pri njih okužilo okrog 700 posameznikov na leto, danes se zaradi visoke precepljenosti okuži le še od 50 do 100 posameznikov. Pri nas še vedno zboli od 200 do 250 bolnikov na leto. Leta 2013 jih je zbolelo celo več kot 300, dva od teh sta umrla.

Cepijo tudi v lekarnah

V farmacevtskem podjetju Pfizer v Orthu v bližini Dunaja, kjer zadnja tri leta proizvajajo cepivo FSME-Immun za KME za ves svet, se zavedajo, da je visoka precepljenost plod obsežne ozaveščevalne kampanje, ki se je začela že pred štirimi desetletji. Ob izdatni državni in podpori zdravstvenega ministrstva so v njej začutili svoje poslanstvo tudi predstavniki farmacevtske industrije ter lekarniške in zdravstvene zbornice. V skupni kampanji so nagovarjali prav vse strukture prebivalstva, ne le kmetov, gozdarjev, vojakov in predstavnikov drugih poklicev, ki imajo veliko opraviti z delom v naravi. Hkrati so vlagali tudi v razvoj varnega in zanesljivega cepiva ter olajšali postopek cepljenja. Tako se lahko v Avstriji kdor koli cepi kar v lekarni, medtem ko mora pri nas k osebnemu zdravniku oziroma na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Tudi cena cepljenja ni nepomembna. V Avstriji stane odmerek 20 evrov, pri nas pa se paket prvih treh cepljenj povzpne na sto evrov. A je tudi pri nas vse več akcij, v okviru katerih se je prav tako mogoče cepiti za 20 evrov za odmerek. V Ljubljani bo taka akcija trajala do konca meseca, za cepljenje pa se je treba naročiti pri osebnem zdravniku. V Celju se za akciji 18. novembra in 2. decembra ni treba naročiti.

Kot v vesoljskih filmih

V Avstriji cepiva za KME proizvajajo že od leta 1976; v Orthu, kamor so nas povabili na ogled proizvodnje, je Pfizer prevzel proizvodnjo teh pred tremi leti. Izdelajo blizu šest milijonov brizg cepiva na leto, kar zadosti polovici trenutnih svetovnih potreb. Povpraševanje je največje v Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem in v Švici, Slovenci smo na enajstem mestu, povedo v podjetju. Potrebe naraščajo, saj se virus širi tudi na doslej manj endemična in neznačilna območja, zaznali so ga celo na Nizozemskem in Japonskem.

V Pfizerju proizvodnjo cepiva radi razkažejo, a med epruvete in svetleče nerjaveče kotle tudi novinarjev ne spustijo. Proizvodnjo razkažejo le skozi šipe povsem sterilnega okolja, ki spominja na karantene v znanstvenofantastičnih vesoljskih filmih. Tudi zaposleni, strokovnjaki z vsega sveta, lahko na varovano območje vstopajo le s pomočjo osebnih kod in v zaščitni preobleki. »Nakit, šminke, telefoni in podobni pripomočki ostajajo pred vrati vstopnih komor, iz katerih tudi zaradi tlaka ne more izstopiti prav nič nepredvidenega,« je razložil direktor proizvodnje Martin Ausserleitner. Dejal je, da je skrb za varnost in okolje pri njih enako samoumevna kot kakovost izdelkov.

Devet mesecev

Proizvodnja cepiva traja približno devet mesecev. Ker mora biti nared še pred sezono klopov, je proizvodnja v polnem teku prav na začetku zime. Viruse, iz katerih izdelajo cepivo, pa začnejo razvijati že mnogo prej. Za to potrebujejo več sto tisoč oplojenih kokošjih jajc. Uvažajo jih iz ZDA in Nemčije, le od dveh strogo preverjenih proizvajalcev, saj morajo biti tudi jajca zvaljena v sterilnem okolju. »Ker virusi nimajo metabolizma, nam za reprodukcijo služi živa gostiteljska celica iz primarne celične kulture piščančjega jajca,« razloži Ausserleitner. Dodajo ji tekoča hranila, kot so aminokisline in glukoza, ter celično kulturo okužijo z aktivnim virusom. Iz biološko varne posode jo prenesejo v osem stolitrskih bioreaktorjev, kjer celice rastejo in se množijo virusi. Zberejo jih s centrifugiranjem in kemično inaktivirajo ter v ultracentrifugi, ki se vrti s 110.000-krat večjo hitrostjo, kot znaša gravitacijski pospešek, očistijo stranskih proizvodov. Visokoočiščeno in visokokoncentrirano virusno suspenzijo shranijo pri minus 30 stopinj Celzija in odpošljejo na Dunaj, kjer jo razredčijo in napolnijo v brizge ter skladno z vzdrževanjem hladne verige odpošljejo v svet, tudi k nam.